Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.10.2017
Naslov: prosilec - Vrhovno državno tožilstvo RS
Številka: 090-221/2017
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Zavrnjeno


Sklep Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

 

Prosilec je zahteval pri organu informacije v obliki vprašanja. Organ je nato pozval prosilca na ustrezno dopolnitev zahteve za posredovanje informacije, in ker zahteva ni izpolnjevala procesnih pogojev iz 17. člena ZDIJZ kljub pozivu na dopolnitev, je organ zahtevo prosilca zavrgel s sklepom v skladu z 19. členom ZDIJZ. Prosilec je zoper sklep vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku prav tako ugotovil, da prosilec zahteve kljub pozivu organa ni dopolnil tako, da bi ta izpolnjevala pogoje po 17. členu ZDIJZ in 66. členu ZUP ter da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca z dne 26. 7. 2017 zavrgel. IP je tako zavrnil pritožbo prosilca kot neutemeljeno.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-221/2017/7
Datum: 26. 10. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 23. 9. 2017, zoper sklep Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Tu¬–9-5/20/2017 z dne 31. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

1.    Pritožba prosilca z dne 23. 9. 2017 zoper sklep Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu¬–9-5/20/2017 z dne 31. 8. 2017 se zavrne.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 26. 7. 2017 zahteval informacijo, kdaj so … , izpolnili svojo zakonsko dolžnost. Kot navaja prosilec, citirano: In ste, ne dvomim podali tistemu, ki lažno navaja, da ni pristojen, pa je izključno pristojen. Tisto na kar vas obvezuje ZKP.«. V priloženi zahtevi z dne 21. 7. 2017, naslovljeni na … , uvodoma navaja dopis Policijske postaje Novo mesto (v nadaljevanju: PU Novo mesto) št. …. V zvezi s tem dopisom je predal 12. 5. 2017 vlogo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem, okoli katere je nastal po njegovem mnenju cel procesni maraton. Želel je izvedeti, ali je policija postopala po odredbi desetega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Nadalje omenja dopis policije, ki ga je poslal naslovnikoma po e-pošti 15. 7. 2017, določbe posameznih ZKP in Zakona o državnem tožilstvu (v nadaljevanju: ZDT-1) ter sprašuje …, kdaj sta skladno z odredbo prvega odstavka 145. člena ZKP podala izključno pristojnemu Specializiranemu državnemu tožilstvu (v nadaljevanju: SDT) na osnovi 199. člena ZDT-1 ovadbo zoper uradni osebi policije …. Po njegovem mnenju obstaja sum storitve kaznivih dejanj po Kazenskem zakoniku samo na temelju navedenega dopisa policije, in sicer kršitev enakopravnosti, kršitev pravice do pravnega sredstva ali peticije, zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, nevestno delo, ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva, kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradni pravic in mučenje.

 

Organ je z dopisom št. Tu¬–9-5/20/2017 z dne 3. 8. 2017 pozval prosilca na ustrezno dopolnitev zahteve za posredovanje informacije o tem, kdaj je organ odstopil njegovo ovadbo SDT. Povzel je določbe drugega odstavka 17. člena ZDIJZ in ugotovil, da prosilec ni v ničemer opredelil dokumenta, s katerim se želi seznaniti, ampak je postavil vprašanje, na katerega je želel odgovor, organ pa v postopku informacij javnega značaja ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja. Organ je tako v skladu z 18. členom ZDIJZ pozval prosilca na dopolnitev vloge na način:
-    da točno opredeli informacijo, s katero se želi seznaniti oziroma navede dokument, do katere želi dostop;
-    navede, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije.
V pozivu je pravni pouk prosilcu, da bo organ zavrgel njegovo zahtevo v skladu z 19. členom ZDIJZ, če zahteve ne bo dopolnil v določenem roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne bo izpolnjevala pogojev iz 17. člena ZDIJZ.

 

Prosilec je v zvezi z zahtevo organa za dopolnitev vloge med drugim navedel, da je organ po uradni osebi kot stvarno nepristojen organ »kreiral laži na njegov račun«, da je 28. 8. 2017 podana pritožba na vlogo 26. 7. 2017 in dopolnitev na poziv 3. 8. 2017. Nadalje navaja, da pričakuje v roku treh delovnih dni, ki se iztečejo 31. 8. 2017, osebno pisno reakcijo … na način iz opisa prvega odstavka 145. člena ZKP, sum storitev kaznivih dejanj po KZ in na pisne laži uradne osebe organa. Po preteku tega roka, se bo molk štel kot ekvivalent pisnega priznanja, da je uradna oseba laži na račun prosilca kreirala z vednostjo in zaščito …. Priložil je zahtevo z dne 26. 7. 2017 in poziv organa z dne 3. 8. 2017.

 

Organ je s sklepom št. Tu¬–9-5/20/2017 z dne 31. 8. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) zahtevo prosilca z dne 26. 7. 2017 zavrgel. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je povzel zahtevo prosilca z dne 26. 7. 2017, poziv organa na dopolnitev zahteve in odgovor prosilca 28. 8. 2017 v zvezi s pozivom organa. Organ je ugotovil, da je ostala zahteva nepopolna tudi po odgovoru prosilca na zahtevo organa za dopolnitev zahteve, ker ni mogoče niti iz vloge niti iz obrazložitve ugotoviti, katero konkretno informacijo oziroma dokument prosilec zahteva. Ker je torej ugotovil, da zahteva ne izpolnjuje procesnih pogojev iz 17. člena ZDIJZ, je organ zahtevo zavrgel v skladu z 19. členom ZDIJZ.

 

Prosilec je zoper sklep organa vložil pritožbo z dne 23. 9. 2017, iz katere med drugim izhaja:
-    da je 19. 9. 2017 prejel priporočeno pošto organa oziroma izpodbijani sklep, katerega podpisnica nastopa kot uradna oseba …, le-ta pa ni imel zakonske procesne osnove pooblastiti to osebo za vodenje postopka;
-    glede na določbe 15. člena ZDIJZ ter 23. in 65. člena ZUP ter glede na okoliščine, da je poziv za dopolnitev izdala druga uradna oseba, je po njegovem mnenju slednja pristojna za predmetni spis po prejemu njegove vloge; ko je uradna oseba izdala poziv za dopolnitev, ni imela več stvarne pristojnosti za to, ampak bi morala postopek ustaviti s sklepom po petem odstavku 65. člena ZUP, ali pa bi morala postopati dalje in podati zahtevano informacijo ali zavrniti pristop in izdati odločbo, vse v prekluzivnem roku po ZDIJZ;
-    nadalje navaja določbe 28., 30., 35., 36., 37., 38. in 39. člena ZUP v zvezi s katerimi pojasnjuje, da bi morala biti podpisnica poziva za dopolnitev vloge izločena iz vodenja postopka, izločitveni razlogi po 35. členu ZUP ne obstajajo, prosilec sam ni podal zahteve za izločitev uradne osebe po 37. členu ZUP, zato logično preostane okoliščina, da je podpisnica zahteve za dopolnitev zahtevala svoje »izvzetje« iz vodenja postopka na način po 36. členu ZUP; … je torej lahko imenoval novo uradno osebo, vendar je moral za to prejeti zahtevo stranke po 36. členu ZUP; prosilec sam ni zahteval njene izločitve, če pa je zahtevo podala sama, jo je lahko samo na osnovi 36. člena ZUP, s čimer je dala pisno priznanje svojega postopanja, razvidno iz poziva 3. 8. 2017; če je uradna oseba podala zahtevo za izločitev, skladno z zakonom na tak sklep ni dopustna pritožba; zaključuje, da je lahko uradna oseba izločena s sklepom in da je v tem sklepu imenovana nova uradna oseba ter da je pritožba zoper tak sklep dopustna, saj ni izrecno prepovedana, bi pa moral biti ta sklep vročen prosilcu kot stranki postopka; 
-    ponovi zahtevo po informaciji, ali so uradne osebe organa ( … ) izpolnili svojo zakonsko obveznost iz naslova 145. člena ZKP po dopisu PU Novo mesto z dne 21. 4. 2017 ter da je imela zahteva vse iz člena 17 ZDIJZ;
-    prosilec predlaga IP, da izreče izpodbijani sklep za ničen na podlagi 2. do 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, postopek pa nadaljuje na podlagi pritožbe z dne 28. 8. 2017 zaradi molka organa.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. Tu-9-5/20/2017/20 z dne 5. 10. 2017, posredoval v odločanje IP. 

 

Pritožba ni utemeljena.

 

V obravnavanem primeru je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je zavrgel zahtevo prosilca z dne 26. 7. 2017. Kot že navedeno, organ je pozval prosilca, da zahtevo dopolni v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ, in sicer da točno opredeli zahtevano informacijo in navede način seznanitve, prosilec pa pozivu organa ni sledil. IP pred nadaljnjo obrazložitvijo predmetne zadeve poudarja, da je pristojen v obravnavanem primeru presojati zadevo z vidika določb ZDIJZ in ZUP. Navedeno pomeni, da je presoja IP osredotočena na zahtevo prosilca z dne 26. 7. 2017, o kateri je odločil organ z izpodbijanim sklepom, ter postopanje in odločitev organa v zvezi s to zahtevo, in se do različnih navedb prosilca, ki ne sodijo v pristojnost IP, ne opredeljuje.

 

Postopek s pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je v ZDIJZ urejen v členih 15 do 26. Prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (prvi odstavek. 16. člena ZDIJZ). Prosilec mora v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (drugi odstavek 17. člena ZDIJZ). V primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, je organ dolžan prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni (prvi odstavek 18. člena ZDIJZ). Če prosilec kljub pozivu organa zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati, jo organ skladno z 19. členom ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ zavrže. 

 

IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da je prosilec svojo zahtevo oblikoval v obliki vprašanja, v zvezi s tem pa navajal določbe posameznih predpisov in svojo razlago le-teh ter druge okoliščine, ki niso in ne morejo biti predmet postopka po ZDIJZ. IP nadalje ugotavlja, da je organ določil prosilcu za dopolnitev primeren rok petih delovnih dni, torej daljši rok kot je določen kot minimalen v zakonu. Prav tako IP ugotavlja, da odgovor prosilca na poziv organa na dopolnitev vloge ne predstavlja ustrezne dopolnitve zahteve. Prosilec namreč v odgovoru poziva … na ustrezno reakcijo in se opredeljuje do postopanja uradne osebe organa, ki je prosilca pozvala na dopolnitev zahteve. IP se tako strinja z navedbami organa, da dopolnitev prosilca ni bila ustrezna in zato ne izpolnjuje pogojev za obravnavo.

 

IP tako zaključuje, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca z dne 26. 7. 2017 zavrgel, saj prosilec zahteve kljub pozivu organa ni dopolnil tako, da bi ta izpolnjevala pogoje po 17. členu ZDIJZ in 66. členu ZUP. IP je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena v povezavi z 259. členom ZUP, saj je glede na zgoraj navedeno ugotovil, da je organ odločil v skladu z določbami ZDIJZ in da bistvenih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo.

 

V zvezi z navedbami prosilca, ki se nanašajo na postopanje in odločanje uradnih oseb organa, pa IP navaja, da organ sam določi uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja in v obravnavanem postopku so postopek vodile in odločale uradne osebe organa. Katere so uradne osebe organa za dostop do informacij javnega značaja, je razvidno iz javno objavljenega Kataloga informacij javnega značaja na spletni strani organa, s čimer je IP prosilca že seznanil (npr. odločba IP št. 090-161/2017/2). K temu pa IP še dodaja, da lahko pride do situacije, ko posamezno zahtevo obravnava več uradnih oseb, kot je bilo to v obravnavanem primeru, in je to povsem mogoče in dopustno. 

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 


Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka