Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.10.2019
Naslov: prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
Številka: 090-208/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do dokumentov pod točno določenimi opravilnimi številkami. Organ je zahtevi delno zavrnil ter na dokumentih prekril varovane osebne podatke, in sicer imena in priimke strank ter drugih udeležencev prekrškovnih postopkov, naslovov, e-poštnih naslovov ter ostalih podatkov, na podlagi katerih bi bila mogoča identifikacija subjektov postopkov. Prosilec je v pritožbi oporekal prekritju opravilnih številk zadev oz. dokumentov ter osebnih imen uradnih oseb. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da opravilne številke dokumentov (in v dokumentih samih) v okoliščinah konkretne zadeve ni mogoče šteti za osebni podatek (organ je namreč vse osebne podatke, ki dajejo enolično oz. popolno identifikacijo že sami po sebi, prekril). V zvezi z imeni uradnih oseb je IP ugotovil, da gre za izpovedbe javnih uslužbencev kot prič v posameznih sodnih (prekrškovnih ali drugih) postopkih, ki jih ni moč enačiti s podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-208/2019/6
Datum: 17. 10. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 10. 9. 2019, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. VDT-Tu-9-5/41/2019 z dne 28. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca z dne 10. 9. 2019 zoper 1. točko izreka odločbe Vrhovnega državnega tožilstva, št. VDT-Tu-9-5/41/2019 z dne 28. 8. 2019, se delno ugodi in se 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpravi v delu, ki se nanaša na ostale podatke, na podlagi katerih bi bila mogoča identifikacija subjektov postopkov, ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopije dokumentov:
-    predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti z dne 31. 1. 2014 (opr. št. Ptv 48/2014-1) in odgovor vrhovnega državnega tožilca na vložen predlog z dne 14. 3. 2014 (opr. št. Ptv 48/2014-4) na način, da bodo razvidne tudi opravilne številke dokumentov.

2.    Pritožba prosilca z dne 10. 9. 2019 se v delu, ki se nanaša na prekrita imena in priimke uradnih oseb ter pooblastilo, zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v

Prosilec je 19. 8. 2019 na organ naslovil zahtevo za dostop do fotokopij dokumentov, št. Ptv 48/2014-1, št. Ptv 48/2014-4 in št. Ptv 48/2014-6.

Organ je z odločbo, št. VDT-Tu-9-5/41/2019 z dne 28. 8. 2019, zahtevi prosilca delno ugodil, tako da mu je posredoval predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti z dne 31. 1. 2014 (opr. št. Ptv 48/2014-1) in odgovor vrhovnega državnega tožilca na vložen predlog z dne 14. 3. 2014 (opr.št. Ptv 48/2014-4), pri čemer je na dokumentih prekril varovane osebne podatke, in sicer imena in priimke strank ter drugih udeležencev prekrškovnih postopkov, naslovov, e-poštnih naslovov ter ostalih podatkov, na podlagi katerih bi bila mogoča identifikacija subjektov postopkov. Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in sklicujoč se na Splošno uredbo o varstvu podatkov, je organ varovane osebne podatke, med njimi tudi imena in priimke fizičnih oseb, ki so bile obravnavane v prekrškovnem postopku, ter drugih fizičnih oseb, na katere se zagovornik v svoji vlogi sklicuje (priče), prekril, s čimer je dosegel, da posamezniki niso bili več določljivi. Dostop do dokumenta z opr. št. Ptv 48/2014-6 je zavrnil, ker z dokumentom pod navedeno opravilno številko ne razpolaga oz. ta dokument ne obstaja.

Prosilec je 10. 9. 2019 zoper odločbo organa, št. VDT-Tu-9-5/41/2019 z dne 28. 8. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), v delu, ki se nanaša na anonimizacijo vseh opravilnih številk (sodbe, plačilnega naloga, odločbe o prekršku, sodnega spisa) v obeh prilogah k izpodbijani odločbi, anonimizacijo osebnih imen uradnih oseb v prilogi št. 1, anonimizacijo opravilne številke v glavi priloge št. 1 in v celoti prekrite priloge k predlogu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (tj. pooblastilo odvetniški družbi), vložil pritožbo. Prosilec ni soglašal z odločitvijo organa, da v obeh dokumentih prekrije opravilne številke zadev oz. dokumentov ter osebna imena uradnih oseb. Dodatno je še izpostavil, da je organ neupravičeno v celoti prekril pooblastilo odvetniški družbi, ki je bilo priloženo predlogu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. V pooblastilu odvetniški družbi predstavljajo informacijo javnega značaja vsaj tisti podatki, ki se nanašajo na odvetniško pisarno, datum, osebna imena odvetnikov in besedilo, ki ni vezano na določitev stranke (pooblastitelja). Ne nazadnje je organ prosilcu omogočil delni dostop do predloga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki na prvi strani vsebuje tudi podatke o točno določeni odvetniški pisarni, v pooblastilu pa je vse te podatke prekril. Ker pa se na omenjeni prvi strani zapisana kratica »ZPPREB« nikakor ne nanaša na Zakon o varstvu javnega reda in miru, številka izpodbijane sodbe pa je prekrita, navedeno predstavlja utemeljen dvom, da se ostale strani predloga morda ne nanašajo na zahtevani dokument. Prosilec je pripomnil tudi, da organ svoje odločitve, da prekrije osebna imena in priimke uradnih oseb ter opravilne številke dokumentov, sploh ni obrazložil. Organ je zgolj navedel, da se prekrijejo imena in priimki fizičnih oseb, pri tem pa ni upošteval dejstva, da imena uradnih oseb, ki so bile udeležene v prekrškovnem ali sodnem postopku, niso varovani osebni podatki. Organ prav tako ni obrazložil, zakaj je v celoti prekril tudi pooblastilo odvetniški družbi, ampak je kot prilogo (pooblastilo) priložil le prazen list. Prosilec je želel, da mu pritožbeni organ omogoči dostop do vseh neupravičeno prekritih podatkov.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. Tu-9-5/41/2019/GS z dne 16. 9. 2019, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je ponovno poudaril, da je ravnal skladno s 3. točko prvega odstavka ZDIJZ ter prosilcu zavrnil dostop do informacije javnega značaja v delih, ki so se nanašali na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki o tem, da se zoper določenega posameznika vodi postopek pred državnim tožilstvom, podatki o tem, v kateri fazi je postopek, kdo so priče postopka, ipd. so podatki, ki predstavljajo varovane osebne podatke, za razkritje katerih bi morala obstajati pravna podlaga. Iz odločbe informacijske pooblaščenke, št. 0710-59/2017/8 z dne 12. 2. 2018, prav tako izhaja, da so varovani osebni podatki (tudi): osebno ime, naslov, datum rojstva, EMŠO, nekdanja državna funkcija, status kazenske zadeve, osebni status v kazenski zadevi, vrsta očitanega kaznivega dejanja (zakonsko poimenovanje in člen Kazenskega zakonika), vrsta udeležbe v domnevnem kaznivem dejanju, dejstvo vložitve tožbe v ločeni upravni zadevi in nekateri spremljajoči podatki, zlasti pristojno okrožno državno tožilstvo in številka kazenske zadeve, kar je analogno upoštevati tudi v predmetnem prekrškovnem postopku. V zvezi s pritožbenimi očitki, da je organ neupravičeno v celoti prekril pooblastilo odvetniški družbi, je organ pojasnil, da je slednje zgolj priloga predloga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti z dne 31. 1. 2014, ki je pravno relevantno v smislu procesne upoštevnosti vloženega izrednega pravnega sredstva, ne gre pa za listino, ki bi predstavljala vsebinsko izpolnitev pritožnikove zahteve.

Ker organ ob odstopu pritožbe IP ni posredoval vse dokumentacije, ki se tiče zadeve, je IP 20. 9. 2019 na organ naslovil poziv, št. 090-208/2019/2. Zahtevano dokumentacijo v izvorni obliki je IP prejel 25. 9. 2019.

Po pregledu posredovane dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je med posredovano dokumentacijo manjkalo pooblastilo, ki je priloga k posameznemu zahtevanemu dokumentu. Glede na to, da se priloge štejejo kot sestavni del dokumenta in da se je ena od pritožbenih navedb izrecno nanašala na navedeno prilogo, je IP organ ponovno pozval k dostavi le-te.

IP je 2. 10. 2019 prejel odgovor organa, da s predmetno listino ne razpolaga. Čeprav je ta navedena v predlogu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti z dne 31. 1. 2014 kot priloga, vlogi ni bila priložena oz. jo v spisu Vrhovnega državnega tožilstva RS ni.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V predmetnem postopku po ZDIJZ se zahtevani dokumenti nanašajo na predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti z dne 31. 1. 2014 (opr. št. Ptv 48/2014-1) in odgovor vrhovnega državnega tožilstva na vložen predlog z dne 14. 3. 2014 (opr. št. Ptv 48/2014-4). Prosilec je prerekal odločitev organa o prekritju opravilnih številk zadev oz. dokumentov (tako v glavi dokumentov kot v samem besedilu), osebnih imen uradnih oseb ter pooblastila odvetniški družbi, ki je bilo priloženo predlogu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in prosilcu (delno) zavrnil dostop zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Po Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov) , ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Ne glede na to, da se je organ skliceval na odločbo IP, št. 0710-59/2017/8 z dne 12. 2. 2018, da so varovani osebni podatki osebno ime, naslov, datum rojstva, EMŠO, nekdanja državna funkcija, status kazenske zadeve, osebni status v kazenski zadevi, vrsta očitanega kaznivega dejanja (zakonsko poimenovanje in člen KZ), vrsta udeležbe v domnevnem kaznivem dejanju, dejstvo vložitve tožbe v ločeni upravni zadevi in nekateri spremljajoči podatki, zlasti pristojno okrožno državno tožilstvo in številka kazenske zadeve, in je temu nekritično sledil tudi v obravnavanem postopku po ZDIJZ, IP ni mogel slediti stališču organa v delu, ki se nanaša na opravilne številke zadev. Vse naštete podatke je sicer moč šteti za osebne podatke posameznika, vendar mora biti posameznik ob tem tudi določen oz. določljiv. Vsakega podatka o posamezniku namreč ni mogoče šteti za pravno varovani osebni podatek.  Pravo zato vzpostavlja razliko med osebnimi podatki, ki jim takšno varstvo pripada, ter med tistimi podatki o posameznikih, ki ne uživajo takšnega varstva.  Pri tem pravo upošteva kontekstualnost različnih podatkov in življenjskih situacij. Osebni podatek (npr. ime in priimek, spol, starost, zdravstveno stanje, izobrazba, zaposlitev, premoženjsko stanje) namreč ne more biti varovan že zgolj zaradi samega sebe, temveč le zato, ker je iz njega mogoče razbrati tudi identiteto posameznika ali posameznikovo lastnost, ki ga dela določljivega. Tako tudi večina podatkov, ki jih organ obdeluje v okviru svojega delovnega področja, pojmovno niti ne spada v kategorijo osebnih podatkov – npr. opravilna številka, ki je identifikator objekta (zadeve) in ne subjekta (ali npr. navedba kaznivega dejanja po katalogu kaznivih dejanj iz Kazenska zakonika). Podatki o posameznih zadevah sami po sebi ne posegajo v informacijsko zasebnost, drugače pa je, kadar so združeni z določeno ali določljivo osebo. To pomeni, da podatki o določeni zadevi po opravilni številki lahko sodijo med osebne podatke le, če skupaj z imenom in priimkom (oz. še kakšnim drugim dodatnim podatkom o posamezniku) kažejo na določene oz. določljive osebe. Kako razkritje opravilnih številk dokumentov kaže na točno določeno oz. določljivo osebo, organ ni pojasnil, medtem ko IP meni, da opravilne številke dokumentov (in v dokumentih samih) v okoliščinah konkretne zadeve ni mogoče šteti za osebni podatek (organ je namreč vse osebne podatke, ki dajejo enolično oz. popolno identifikacijo že sami po sebi, prekril).

IP je ugotovil, da je pritožbena navedba o neupravičenem prekritju opravilnih številk na posredovanih dokumentih utemeljena, zato je pritožbi na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP v tem delu ugodil in organu naložil, da mora prosilcu posredovati zahtevana dokumenta na način, da bodo iz njiju razvidne tudi vse opravilne številke dokumentov, in sicer tako v glavi dokumentov kot v samem besedilu (1. točka izreka te odločbe).

Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP je soglašal z organom, da v obravnavanem primeru pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov (imen in priimkov) določenih posameznikov ne obstaja. IP ni sledil pritožbeni navedbi, da imena uradnih oseb, ki so bile udeležene v prekrškovnem ali sodnem postopku, niso varovani osebni podatki. V obravnavani zadevi gre za podatke o identiteti posameznih prič – javnih uslužbencev, ki so izpovedovali v konkretnem sodnem postopku, in jih prosilcu ni dopustno posredovati, saj gre za varovane osebne podatke, za katere IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Kljub določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, da se dostop do osebnih podatkov posameznikov dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, IP meni, da v obravnavani zadevi ne gre za tovrstne podatke, saj izpovedb javnih uslužbencev kot prič v posameznih sodnih (prekrškovnih ali drugih) postopkih ni moč enačiti s podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Za priče se namreč vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o pomembnih okoliščinah, načeloma pa se je vsakdo, kdor je povabljen za pričo, dolžan vabilu tudi odzvati in pričati. Glede na navedeno je odločitev organa, da prekrije imena in priimke uradnih oseb, ki so nastopale kot priče, pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

V zvezi s prosilčevimi dvomi, da se posredovane strani Predloga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti z dne 31. 1. 2014 morda ne nanašajo na zahtevani dokument, IP pripominja, da se je z vpogledom v izvorni dokument prepričal, da so posredovani dokumenti fotokopije izvornih dokumentov, na katerih je organ prekril določene podatke. IP je tudi ugotovil, da je pritožbena navedba o neupravičenem prekritju pooblastila odvetniški družbi in posredovanju le praznega lista, neutemeljena. Kot je pojasnil organ v dopisu, št. VDT-Tu-9-5/41/2019/6/GŠ z dne 1. 10. 2019, s predmetno listino ne razpolaga. Čeprav je ta navedena v predlogu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti kot priloga, vlogi ni bila priložena oz. jo v spisu Vrhovnega državnega tožilstva RS ni. Navedeno vodi v zaključek, da je sklepanje prosilca, da je namesto priloge dobil zgolj prazen list, napačno. Če organ z dokumentom ne razpolaga, ga prosilcu niti ne more posredovati. Ker IP ne dvomi, da pooblastilo, ki je priloga k predlogu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti z dne 31. 1. 2014, ne obstaja, je pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka