Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.07.2019
Naslov: prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
Številka: 090-276/2018
Kategorija: Osebni podatek, Test interesa javnosti
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do kazenskih ovadb proti nekdanjemu mariborskemu županu in do dokumentov, ki kažejo, na kakšen način so se ti postopki zaključili. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je za razkritje nekaterih zahtevanih informacij podan javni interes, saj je nekdanji mariborski župan absolutna javna oseba »par excellence«, za katero velja, da mora na račun svoje zasebnosti trpeti večje omejitve, kot bi jih bila dolžna trpeti sicer. IP je pritožbi ugodil in odredil delni dostop do dokumentov, ki izkazujejo, na kakšen način so se (pred)kazenski postopki zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor zaključili. Podatki, do katerih je IP odobril dostop, obsegajo zakonske označbe kaznivega dejanja z navedbami določb kazenskega zakona, ki naj se po predlogu tožilca uporabijo, sodišče, pred katerim je tekel kazenski postopek, tiste dele posameznih obrazložitev, ki vsebujejo pravno podlago za posamezno ravnanje pristojnih organov, splošni opis očitanega kaznivega dejanja, pravni pouk, odločitev o stroških.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-276/2018/6
Datum: 2. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 11. 12. 2018 zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. VDT-Tu-9-5/45/2018/2 z dne 5. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 
O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca z dne 11. 12. 2018 zoper 1. točko izreka odločbe Vrhovnega državnega tožilstva, št. VDT-Tu-9-5/45/2018/2 z dne 5. 12. 2018, se delno ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi v delu, ki se nanaša na dokumente, ki izkazujejo, na kakšen način se je postopek zaključil, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati elektronske kopije sledečih dokumentov:
a)    Sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 1304/2018 z dne 22. 2. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v izreku pri točki I. v prvem odstavku vse osebne podatke, razen imena in priimka obdolženega,
-    v izreku pri točki I. besedilo tretjega in četrtega odstavka v celoti,
-    v obrazložitvi besedilo 1., 2. in 3. točke v celoti ter besedilo 4. točke, razen prvega in drugega stavka, in besedilo 5. točke, razen prvega stavka;
b)    Sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 1304/2018 z dne 12. 9. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v izreku pri točki I. v prvem odstavku vse osebne podatke, razen imena in priimka obdolženega,
-    v izreku pri točki I. besedilo četrtega in petega odstavka v celoti;
c)    Sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 93774/2010 z dne 20. 7. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v uvodu na prvi strani ime in priimek obdolžene osebe, ki je zapisana kot druga,
-    v izreku pri točki I. vse podatke, razen imena in priimka obdolženega, ki je zapisan kot prvi, in odločitve pristojnega organa,
-    v 1. točki obrazložitve ime in priimek obdolžene osebe, ki je zapisana kot druga;
d)    Sodba Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 45682/2013-235 z dne 25. 1. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti:
-    v uvodu na prvi strani tretji odstavek v celoti in v petem odstavku podatke o navzočih, razen imena in priimka prvoobdolženega,
-    izrek v celoti, razen imena in priimka prvoobdolženega, odločitve pristojnega organa in prvega odstavka točke 1);
e)    Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, št. I Ks 49325/2010-94 z dne 29. 11. 2011, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v uvodu na prvi strani ime in priimek drugoobdolžene osebe,
-    v izreku pri točki 1. vse osebne podatke, razen imena in priimka obdolženega, ter pri točki 2. vse osebne podatke drugoobdolžene osebe,
-    v obrazložitvi celotno besedilo, razen 23. točke, 24. točke, prvega in drugega stavka 25. točke ter 62. točke brez imena in priimka drugoobdolžene osebe;
f)    Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. I KT 0/3898/11-2 z dne 14. 2. 2012, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v izreku datum rojstva in naslov stalnega prebivališča osumljenca,
-    obrazložitev v celoti;
g)    Sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 10314/2012 z dne 4. 4. 2016, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v prvem odstavku izreka vse osebne podatke, razen imena in priimka obdolženega,
-    v tretjem odstavku izreka imena in priimke posameznih fizičnih oseb,
-    prvo, drugo in tretjo alinejo v tretjem odstavku izreka v celoti;
h)    Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. MB-Kt/4045/2014/NP/bpd z dne 29. 6. 2015, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v izreku datum rojstva in naslov stalnega prebivališča prvonavedenega osumljenca ter ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča osumljene osebe, ki je drugo navedena,
-    v izreku celotno besedilo od besedne zveze »naznanitev suma« do »členom KZ«,
-    v izreku pri odločitvi pristojnega organa imena in priimke osumljenih oz. ovadenih posameznikov, razen prvonavedenega,
-    obrazložitev v celoti;
i)    Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. MB-Kt/9954/2013/KIR-45 z dne 19. 11. 2015, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v izreku vse osebne podatke, razen imena in priimka osumljenega, ki je naveden v drugi alineji,
-    v izreku pod točko 1) rojstni datum osumljenega,
-    celotno besedilo v izreku pod točkami 2.), 3.) in 4.),
-    obrazložitev od vključno tretjega do predzadnjega odstavka v celoti;
j)    Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. Kt/18092/2013 z dne 22. 10. 2015, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v izreku imena in priimke vseh osumljenih oseb, razen prvonavedene,
-    obrazložitev v celoti, razen zadnjega odstavka na četrti strani (brez imen in priimkov preostalih osumljenih), prve alineje na peti strani ter zadnjega odstavka na štirinajsti strani (brez navedb imen in priimkov preostalih osumljenih);
k)    Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. Kt/5119/2013/MR z dne 22. 9. 2017, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v izreku v odstavku I. celotno besedilo pod točkama 1. in 2.,
-    v izreku v odstavku II. pod točko 1. in 2. vse osebne podatke, razen imena in priimka prvo osumljenega, ter celotno besedilo pod točkama 3. in 4.,
-    obrazložitev v celoti, razen obrazložitve »K točki II/1« na strani 7, obrazložitve »K točki II/2« na strani 12 in na strani 13 prvi odstavek, obrazložitve »K točki II/5« na strani 22 ter zadnjega odstavka na strani 28;
l)    Sklep Višjega sodišča v Mariboru, št. II Kp 35003/2011 z dne 7. 7. 2017, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v uvodu vsa imena in priimke obdolženih oseb, razen prvonavedenega,
-    v obrazložitvi vsa imena in priimke obtoženih oseb, razen prvonavedenega;
m)    Sklep Višjega sodišča v Mariboru, št. II Kp 12883/2014 z dne 6. 7. 2017, pri čemer je dolžan prekriti:
-    v uvodu ime in priimek drugoobdolžene osebe,
-    v 1. točki obrazložitve ime in priimek drugoobdolžene osebe, besedilo 2., 3., 5., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točke ter ime in priimek drugoobdolžene osebe v 1., 7. in 8. točki obrazložitve sklepa.

2.    Pritožba prosilca z dne 11. 12. 2018 se v delu, ki se nanaša na dostop do kazenskih ovadb, dostop do dokumentov, katerih vsebina se ne nanaša na ravnanja, povezana z izvajanjem javne funkcije, in v delu, v katerem je organ skladno s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke, zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v

Prosilec je 7. 11. 2018 od organa zahteval kopije vseh kazenskih ovadb policije proti nekdanjemu mariborskemu županu …, ki jih je v zadnjih 15 letih obravnavalo katerokoli tožilstvo v Sloveniji, in sicer za vse postopke, ki so že pravnomočno zaključeni, ter kopije dokumentov, ki pokažejo, na kakšen način se je postopek zaključil. Zahtevane informacije je želel prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov.

Organ je z odločbo, št. VDT-Tu-9-5/45/2018/2 z dne 5. 12. 2018, zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker se je v slovenskem pravnem redu s 25. 5. 2018 začela neposredno uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, je organ pri presoji navedene izjeme, upošteval tudi neposredno uporabljive določbe Uredbe ter določbe ZVOP-1, ki niso v koliziji z Uredbo. Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je treba ugotoviti, ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 1. točki 4. člena Uredbe in ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu prvega odstavka 6. člena Uredbe. Organ je ugotovil, da obravnavani dokumenti vsebujejo ime in priimek fizične osebe, zoper katero so bile vložene ovadbe, ki so predmet zahtevanih dokumentov, vsebujejo pa tudi podatke o naslovih bivališč, datumih rojstev, EMŠO, poklicih, podatke iz družinskega življenja fizičnih oseb, osebni status posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vrsta udeležbe v domnevnem kaznivem dejanju, itd. Zahtevani dokumenti vsebujejo poleg podatkov o tem, katerega oz. katerih kaznivih dejanj je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki osumljen, tudi opise očitkov, ki so naslovljeni nanj. Za razkritje vseh teh osebnih podatkov je organ navedel, da ni pravne podlage v smislu prvega odstavka 6. člena Uredbe. V obravnavani zadevi je organ ugotovil, da se varovani osebni podatki prepletajo skozi vso vsebino kazenskih ovadb ter dokumentov, s katerimi se je postopek zoper fizično osebo zaključil z drugimi podatki in bi lahko bile posamezne fizične osebe na podlagi teh podatkov določene oz. določljive. Zato v obravnavanem primeru ni bilo mogoče uporabiti niti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prvem odstavku 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja na način, da bi se izločili varovani podatki. Poleg tega bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (torej, če bi prekrili vse podate, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine in bi zato bili brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost. Zahtevani dokumenti med drugim vsebujejo tudi podatke o prijavitelju kaznivih dejanj. Skladno s tretjim odstavkom 5.a člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Tajnost prijavitelja kaznivega dejanja določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije v 118. členu. Posredovanje zahtevanih dokumentov bi pomenilo tudi grob poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti in varovanja dobrega imena, na podlagi katere je posamezniku z ustavno močjo pridržana sfera zasebnega življenja oziroma njegovega zasebnega življenjskega okolja. Zlasti z vidika varovanja dobrega imena je treba upoštevati, da je prosilec zahteval posredovanje kazenskih ovadb in dokumentov, s katerimi so bili postopki zoper fizično osebo zaključeni na podlagi teh kazenskih ovadb (npr. sklep o zavrženju, izjava o odstopu od nadaljnjega kazenskega pregona), kar že iz naziva dokumenta izhaja, da na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v predkazenskem postopku (oziroma kasneje v kazenskem postopku), niso bile izpolnjene tiste materialne oziroma procesne predpostavke, zaradi katerih bi državni tožilec zoper fizično osebo ali začel ali nadaljeval kazenski pregon. To pomeni, da se utemeljenost razlogov za sum oziroma sumi v predkazenskem oziroma kazenskem postopku niso potrdili na nivoju zahtevanih dokaznih standardov, javno razkritje podatkov, ki se nanašajo na posameznika, ki je bil le domnevno vpleten v kazniva dejanja, pa nedvomno posega v njegovo ustavno zajamčeno sfero zasebnega življenja. Dostop do informacije javnega značaja na kazenskopravnem področju, npr. s posredovanjem kazenskih ovadb, sklepov o zavrženju, izjav državnih tožilcev o odstopu od nadaljnjih kazenskih pregonov ter sodnih odločitev o (ne)utemeljenosti obtožnic, intenzivno posega tudi na področje, ki ga varujejo različni vidiki človekove pravice do zasebnosti (35., 36., 37. in 38. člen Ustave RS). Posredovanje dokumentov iz državnotožilskega spisa pogosto pomeni vdiranje v sfero zasebnosti v spisu navedenih oseb. Dopustnost poseganja v človekove pravice, tudi v človekovo pravico do varstva osebnih podatkov je treba ozko razlagati, ob strogem spoštovanju ustavne zahteve po jasnosti in določnosti zakona. Uporaba predpisov vedno pomeni njihovo razlago. Zgolj uporaba ZDIJZ ne daje vseh odgovorov na kazenskopravnem področju. Ustava varuje osebne podatke in prepoveduje njihovo uporabo v nasprotju z namenom njihovega zbiranja (prvi odstavek 38. člena Ustave RS). Poseg v ustavno jamstvo varstva osebnih podatkov je dopusten v primerih iz tretjega odstavka 15. člena Ustave RS. Omejitev mora biti skladna z načelom pravne države (2. člen Ustave RS), ki ga izraža splošno načelo sorazmernosti. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja (prvi odstavek 2. člena ZDIJZ). Tako je namen ZDIJZ v transparentnosti porabe javnih sredstev ter v transparentnosti delovanja javnih institucij. Skratka, gre za seznanjanje javnosti z delom državnega organa, v danem primeru državnega tožilstva. Namen ZDIJZ ni pridobivanje podatkov o osumljencih in obdolžencih ter o njim očitanih ravnanjih. Prav slednje je glavni interes in cilj zahteve za dostop do informacije javnega značaja, tudi iz tržnih razlogov. Interes javnosti po ZDIJZ je predvsem v zahtevi po preglednosti in odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Izvrševanje neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo postavlja pravni red, pa pomeni zlorabo pravice (tako tudi Ustavno sodišče v sklepu U-I-413 z dne 25. 5. 2010, 10. odstavek). Poleg tega je treba upoštevati tudi domnevo nedolžnosti (27. člen Ustave RS), na podlagi katere velja posameznik za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Domneva nedolžnosti je le prazna črka na papirju, če država ne zagotavlja posamezniku garancije, da ne bo kako drugače posegala v to domnevo. Posredovanje podatkov o očitkih iz kazenske ovadbe, ki so povzeti tudi v sklepih o zavrženju ter v sodnih odločitvah, s katerimi so se postopki končali, predstavlja poseg v domnevo nedolžnosti posameznika, pravica javnosti, da se seznani z informacijami javnega značaja pa po mnenju uradne osebe ne odtehta posega v domnevo nedolžnosti. Organ je pri svoji odločitvi zavzel tudi stališče, da se s sklepom o zavrženju (pred)kazenski postopek ne konča pravnomočno, temveč je takšno zadevo možno na podlagi novih dejstev in dokazov, pa tudi zaradi drugih razlogov ponovno preiskovati. Razkritje podatkov iz zahtevanih dokumentov javnosti bi lahko vplivalo na pridobivanje dokazov v morebitnem novem postopku, s čimer bi bilo ogroženo temeljno načelo iskanja materialne resnice iz 17. člena Zakona o kazenskem postopku. Ker bi torej pristojni zavezanci s posredovanjem zahtevanih dokumentov kršili posameznikovo pravico do varovanja osebnih podatkov, posegli pa bi tudi v pravico do domneve nedolžnosti in v pravico vsakogar, da o njegovi krivdi odloča sodišče in ne javnost (ne glede na fazo postopka), lahko pa bi ogrozili tudi zbiranje dokazov v morebitnem ponovnem postopku, je organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v celoti zavrnil.

Prosilec je 11. 12. 2018 zoper odločbo organa, št. VDT-Tu-9-5/45/2018/2 z dne 5. 12. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo. V zvezi z varovanjem osebnih podatkov je navedel, da je delni dostop v zahtevanih dokumentih (kazenskih ovadbah in dokumentih, ki kažejo na rezultat postopka) po izkušnjah prosilca mogoč, saj je od organa že prejemal tovrstne dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Ob tem je spomnil na portal sodne prakse, kjer so javno objavljene sodbe ustrezno anonimizirane in hkrati logične in razumljive. V primeru zahtevanih dokumentov gre za isto oziroma zelo podobno materijo, in če organ trdi, da bi bilo posredovanje zahtevanih dokumentov kršitev načel varovanja osebnih podatkov, potem to načelo s portalom sodna praksa sistematično krši tudi vrhovno sodišče. Poudaril je, da gre v zvezi z zahtevanimi dokumenti za osebne podatke osebe, ki so ji bila kazniva dejanja očitana v okviru delovanja njene javne službe, zato je mnenja, da gre pri osebnih podatkih v zahtevanih dokumentih v zvezi z osumljenim za osebne podatke, ki so izjema od izjeme, kot to za javne funkcionarje določa 6. člen ZDIJZ. V zvezi s podatki o prijavitelju kaznivih dejanj, se je prosilec strinjal, da se te podatke v dokumentih prekrije. Glede varovanja zasebnosti in domneve nedolžnosti je bil prosilec mnenja, da je treba te vrednote postaviti ob bok vrednoti javnosti dela javnih organov - še posebej, ko gre za nosilca pravic kazenskega pregona. ZDIJZ določa, da je izjema od prostega dostopa le informacija, ki je nastala v kazenskem postopku, če postopek še ni končan in če bi razkritje informacije škodilo postopku. ZDIJZ nikjer ne določa, da je izjema tudi informacija, če bi ta posegla v pravico do zasebnosti in varovanja dobrega imena. Prosilec kljub temu razume, da lahko področje urejajo še drugi relevantni zakoni oziroma pravna načela. Vendar pa obstoječa praksa na tem področju - konkretno javna objava sodb - kaže, da se prednost daje vrednoti dostopa do informacij. Vrhovno sodišče javno objavlja tako obsodilne kot oprostilne sodbe oz. so te dostopne z zahtevo po ZDIJZ. Tudi v primeru objave oprostilnih sodb se v objavljenih sodbah razkrije posamezniku očitana kazniva dejanja, a to ni v nasprotju s pravnimi načeli. Prosilec ni sprejel argumenta, da zahtevani podatki niso informacije javnega značaja, ker postopek z zavrženjem še ni pravnomočno končan. Glede na to, da je za tožilstvo s sklepom o zavrženju postopek končan in se več ne trudi aktivno pridobivati novih dejstev o okoliščinah, bi moral biti postopek za namene 6. odstavka ZDIJZ končan. Sklicevati se na možnost, da se bodo v prihodnosti pojavili novi dokazi in bo postopek ponovno odprt, po mnenju prosilca pomeni neupravičeno prepreko pri dostopu do informacij javnega značaja. Ob zaključku pritožbe je prosilec dodal, da razlog za zavrnitev tudi ne more biti mnenje organa, da pri vloženi zahtevi ne gre za nadzor nad delom državnih organov, temveč za (morda celo tržno) željo prosilca razkrivati umazane podrobnosti o osumljencu, proti katerem je bil nato pregon ustavljen. Prosilec je poudaril, da mu skladno z ZDIJZ ni treba pojasnjevati razloga, zakaj želi imeti dostop do zahtevane informacije. Kljub temu je razlog podal in sicer, da je zahtevo vložil izključno z namenom nadzora nad delom tožilstva. Kot je razvidno iz medijskih zapisov, je bilo proti osumljencu vloženih več kot 20 ovadb policije, do sodbe sodišča pa je prišlo le v enem primeru. Kot prosilca ga je zanimalo, kako je sistemsko mogoče, da policija proti osebi na javni funkciji poda 20 ovadb, sodni epilog doživi le ena, ostale pa tožilstvo bodisi zavrže bodisi odstopi od pregona. Možni razlogi so trije. Bodisi je policija slabo opravila svoje delo, kar tožilstvu na podlagi kazenske ovadbe policije ni omogočilo kakovostnega pregona, bodisi je policija kakovostno opravila svoje delo, tožilstvo pa je pregon nato neupravičeno ustavilo. Kljub temu, da se napake lahko zgodijo v eni zadevi, je težko razumeti, da se zgodijo v devetnajstih zadevah enega osumljenca. Tako je tudi v interesu javnosti, da ima vpogled v omenjene postopke, da lahko izve razloge za odstope od pregonov oziroma zavrženje policijskih ovadb. Le na ta način lahko javnost namreč učinkovito nadzoruje delo policije in tožilstva. V primeru, v zvezi s katerim je prosilec zahteval dokumentacijo, se je vzbudil upravičen dvom v odgovorno in skrbno ravnanje tožilstva in policije pri odločanju o pomembnih javnih zadevah. V tem primeru pri preiskovanju in odločanju o pregonu nekdanjega političnega funkcionarja. Ta dvom pa se lahko potrdi ali ovrže le tako, da javnost dobi dostop do zahtevanih dokumentov. Prosilec je opozoril na vso skrbnost pri tehtanju, posredovanje katerih informacij je v javnem interesu, posredovanje katerih pa bi lahko škodilo delovanju organa oziroma dostojanstvu oseb. Če se tehtnica preveč nagne v prid neposredovanju informacij zaradi domnevne škode delovanju organa ali varovanja zasebnosti, potem se javnosti odvzame ključno moč pri nadzoru nad delom represivnih organov. Argumenti, ki jih je v zavrnilni odločbi navedel organ, so po svoji naravi tako splošni, da se lahko nanašajo na vsako zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, ko postopek ni bil končan s pravnomočno sodbo; lahko pa se z njimi zavrne celo zahtevo po posredovanju dokumentov v tožilskem spisu po tem, ko je bil postopek pravnomočno končan s sodno odločbo. Takšna argumentacija je po mnenju prosilca zelo nevarna za demokratično družbo. Preiskovanje posameznika s strani policije in nato odločanje o kazenskem pregonu s strani tožilstva sta dve zadevi, ki bi morali biti pod stalnim in podrobnim nadzorom javnosti. Razlog za to je velika moč - in s tem velika potencialna zloraba moči - v teh primerih. Tožilec se po trenutni zakonodaji samostojno odloča o nadaljevanju ali zavrženju oz. odstopu od pregona. V precejšnji meri je ta ključna odločitev, ki ima za sabo velike potencialne negativne posledice (bodisi nekaznovanje nekoga, ki je ravnal v škodo družbe, bodisi pregon nekoga s pomanjkljivimi dokazi), v domeni ene osebe: tožilca, kateremu je bil dodeljen postopek. Prosilec meni, da je nedopustno, da javnost v tem primeru, ko je postopek z zavrženjem ali odstopom od pregona, že končan, ne more pridobiti ustreznih dokumentov, s katerimi bi nadzorovala »odgovorno in skrbno« ravnanje tožilca oziroma policije. Tak je bil po mnenju prosilca tudi namen ZDIJZ. V primeru odločitve IP, ki bi pritrdila odločbi tožilstva, se po mnenju prosilca tudi pritožbeni organ postavlja na stališče, da javnost ni upravičena do nadzora nad delom posameznih tožilcev. To bi kritično omejilo nadzor javnosti nad delovanjem tako pomembnih inštitucij, kot sta policija in tožilstvo. Pritožbeni organ je zaprosil, da z vso skrbnostjo pretehta vse argumente, izvede test interesa javnosti, pridobi vsa potrebna dejstva za samostojno in neodvisno odločanje v tem primeru, in poda izčrpno obrazloženo odločbo.

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je z dopisom, št. VDT-Tu-9-5/45/2018/4 z dne 13. 12. 2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je 11. 1. 2019 od organa pridobil vso zahtevano dokumentacijo.

IP je 8. 3. 2019 prejel tudi odgovor … kot stranskega udeleženca, da se strinja z mnenjem organa o neposredovanju zahtevane dokumentacije. V konkretni zadevi je opozoril na nekaj okoliščin in dejstev, za katere je menil, da so pomembni pri konkretni odločitvi. IP bo navedbe stranskega udeleženca v bistvenem delu smiselno povzel v nadaljevanju, ko bo nanje tudi odgovoril.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je zahtevana dokumentacija, tj. kazenske ovadbe zoper …, vložene v zadnjih 15 letih, in dokumenti, ki kažejo na rezultat posamezne kazenske ovadbe, prosto dostopna informacija javnega značaja. Organ je dostop zavrnil s sklicevanjem na izjemi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in varstva tajnosti vira prijave po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sicer ni razvidno, da bi organ izpeljal ugotovitveni postopek, v katerem bi individualiziral dokumente, s katerimi razpolaga v zadevi, a je to organ storil na izrecni poziv IP, št. 090-276/2018/2, o posredovanju zahtevane dokumentacije. V obseg zahtevane dokumentacije IP ni štel dveh posredovanih dokumentov, št. IV K 3823/2017 in št. Up-1128/12-17, ker se ne nanašata na nekdanjega župana Mestne občine Maribor, ter posredovanega dokumenta, št. I K 36751/2014 z dne 11. 12. 2018, ki je nastal po izdaji izpodbijane odločbe in prvostopenjski organ o njemu de facto sploh ni mogel odločati.

Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na izjemo po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Zakonodajalec je v ZDIJZ umestil navedeno določbo, s katero je izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 118. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr. in 10/17; v nadaljnjem besedilu ZNPPol) in na katerega se sklicuje organ v izpodbijani odločbi. Pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo je IP ugotovil, da iz nje niso razvidni podatki o prijavitelju, niti podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti identiteto prijavitelja, razen pri dokumentu, št. MB-Kt/4045/2014/NP/bpd z dne 29. 6. 2015 (v zvezi s katerim je IP odredil delni dostop). Zato IP ni sledil razlagi organa v izpodbijani odločbi, da dostop do zahtevanih dokumentov v celoti ni mogoč zaradi varovanja tajnosti vira. Argumentacija organa o varovanju tajnost vira je bila v delu, ki se nanaša na vsebino zahtevanih dokumentov in se ne dotika identitete prijavitelja (posredno ali neposredno), preširoka. Zgolj tisti del zahtevanih dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke prijaviteljev oziroma podatke, na podlagi katerih je mogoče določiti identiteto prijaviteljev, predstavlja izjemo od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ni pa mogoče vnaprej in na splošno trditi, da izjemo predstavljajo zahtevani dokumenti v celoti. Tako je določbo o tajnosti vira prijave treba nujno povezati z institutom delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Poleg tega prosilec po ZDIJZ ni zahteval dostopa do podatkov o prijaviteljih (tudi v pritožbi je zapisal, da ga le-ti ne zanimajo). Kjer je kazensko ovadbo podala policija oz. organ, pristojen za odkrivanje kaznivih dejanj, IP ni štel, da gre za prijavitelja, kjer bi bilo treba varovati njegovo identiteto.

IP je stališče organa, da podatki iz sklepov o zavrženju ovadb niso prosto dostopne informacije javnega značaja, ker bi razkritje lahko vplivalo na pridobivanje dokazov v morebitnem novem postopku, ocenil kot napačno. Organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni izrecno skliceval na obstoj konkretne izjeme, vendar je IP zapisane navedbe smiselno upošteval kot sklicevanje na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Razkritje teh podatkov že pojmovno ne more škodovati njihovi izvedbi, saj so bile ovadbe zavržene in so bili s tem postopki zaključeni. Iz besedila tega določila izhaja, da se sme dostop zavrniti le v primeru, če se podatek nanaša na konkretne kazenske postopke, ki pa so v obravnavanem primeru (že) zaključeni z zavrženjem ovadb. Tega določila ni mogoče razlagati tako široko, da bi se lahko to izjemo uveljavljalo tudi v primeru bodočih (»ponovno odprtih«) kazenskih pregonov, pri čemer se IP strinja s stališčem prosilca, da bi ob tako široki razlagi navedene izjeme organ lahko zavrnil vsak dostop do informacij javnega značaja, ko postopek ni bil končan s pravnomočno sodbo. Prav tako IP ni sledil stališču stranskega udeleženca, da so odprti vsi postopki, ki so bili sproženi zoper njega, ker so bile v vseh konkretnih primerih, za katere želi prosilec vpogled, podane kazenske ovadbe zoper neznane storilce zaradi storitve dveh kaznivih dejanj, ki se preganjata po uradni dolžnosti (kaznivo dejanje preprečitve dokazovanja po prvem odstavku 285. člena KZ in kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ). Po mnenju IP določila 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče tolmačiti tako široko, da bi se lahko dostop zavrnil tudi v primeru ocene organa ali stranskega udeleženca, da bi razkritje škodovalo izvedbi nekih drugih kazenskih postopkov in ne teh, ki so bili že zaključeni. Stališče o delnem dostopu do sklepov o zavrženju ovadb je v preteklosti potrdilo tudi Upravno sodišče RS. Tako je v sodbi, št. I U 2571/2017-13 z dne 28. 11. 2018, zapisalo, da že iz same jezikovne razlage navedene določbe izhaja, da se lahko zavrne dostop do podatka, ki se nanaša le na konkretni kazenski postopek, zaradi katerega je podatek nastal. Iz besedila tega določila izhaja, da se dostop zavrne le, če bi razkritje škodovalo njegovi izvedbi, torej izvedbi kazenskega postopka, v zvezi s katerim je podatek nastal in ne, da »bi razkritje podatka škodovalo izvedbi kateregakoli kazenskega postopka«.

Pri zavrnitvi zahteve se je organ skliceval tudi na obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Že po 269. členu v povezavi z 227. členom ZKP vsaka obtožnica obsega (1) ime in priimek obdolženca z osebnimi podatki (morebitni vzdevek, ime in priimek staršev, tudi prejšnje osebno ime, če je bilo spremenjeno, kje je rojen, kje stanuje, dan, mesec in leto rojstva, enotno matično številko (EMŠO), narodnost, državljanstvo, poklic, kakšne so njegove družinske razmere, ali je pismen, katere šole ima, oziroma ali je podčastnik, častnik ali vojaški uslužbenec, ali je vpisan v vojaško evidenco in pri katerem organu za obrambo, ali je bil odlikovan, kakšni so njegov osebni dohodek in njegove premoženjske razmere, ali je bil že obsojen pa obsodba še ni bila izbrisana, kdaj in zakaj, in ali je in kdaj izrečeno kazen prestal, ali teče zoper njega postopek za kakšno drugo kaznivo dejanje), in podatki o tem, ali je v priporu in od kdaj ali pa je na prostosti; če pa je bil pred vložitvijo obtožnice izpuščen, koliko časa je bil v priporu. Po 364. členu ZKP mora iste osebne podatke obdolženca obsegati tudi izrek sodbe. Z vpogledom v zahtevane dokumente se je IP prepričal, da zahtevana dokumentacija vsebuje vrsto osebnih podatkov posameznikov (imena in priimke fizičnih oseb, zoper katere so bile vložene kazenske ovadbe, podatke o naslovih bivališč, datumih rojstev, EMŠO, poklicih, podatke iz družinskega življenja fizičnih oseb, osebni status posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vrsta udeležbe v domnevnem kaznivem dejanju, opise očitkov, ki so naslovljeni na osumljence oz. obdolžence ipd.), vendar se IP ni mogel v celoti strinjati z organom, da za razkritje vseh teh osebnih podatkov ni pravne podlage v smislu prvega odstavka člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov) . Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 6 opredeljuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), ali ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Organ je v izpodbijani odločbi zapisal, da dostop do informacije javnega značaja na kazenskopravnem področju, intenzivno posega na področje, ki ga varujejo različni vidiki človekove pravice do zasebnosti (35., 36., 37. in 38. člen Ustave RS), ne da bi pojasnil njihovo povezavo. Organ ni opravil nobenega tehtanja v okviru testa javnega interesa in znotraj tega testa praktične konkordance v koliziji ustavne pravice prosilca do dostopa do informacije javnega značaja in ustavne pravice do zasebnosti oziroma varstva osebnih podatkov preostalih posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo.

IP je ugotovil, da je za razkritje podatkov na zahtevanih dokumentih, ki izkazujejo, na kakšen način so se (pred)kazenski postopki zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor … (v nadaljnjem besedilu stranski udeleženec) zaključili, podan javni interes. Tudi prosilec je v pritožbi navedel, da je vpogled v omenjene postopke v interesu javnosti, ker tako lahko izve razloge za odstope od pregonov oziroma zavrženje policijskih ovadb proti osebi na javni funkciji. V konkretnem primeru je stranski udeleženec kot nekdanji dolgoletni župan druge največje občine v Republiki Sloveniji, nekdanji član Slovenske ljudske stranke, poslanec v treh sklicih Državnega zbora Republike Slovenije in aktualni državni svetnik izpostavljen zanimanju javnosti, kar ima za posledico tudi oženje kroga njegove zasebnosti. Po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (razen v primerih, ki jih predvidevajo štiri alineje tega odstavka in se ne nanašajo na predmetno zadevo). Čeprav se organ in stranski udeleženec do obstoja javnega interesa nista opredelila, je IP javni interes prepoznal zlasti v tem:
-    da je stranski udeleženec kot nosilec uradnih (političnih) funkcij absolutna javna oseba »par excellence« ,
-    da se tematika zahtevanih dokumentov nanaša na informacije, ki so neposredno povezane z družbeno vlogo in funkcijo stranskega udeleženca in z njegovimi ravnanji v okviru ali v neposredni povezavi s to družbeno vlogo (vsebina dokumentov je močno povezana z opravljanjem javne funkcije stranskega udeleženca),
-    da so zahtevane informacije pomembne za javno razpravo o relevantnih vprašanjih oz. zadevah v demokratični družbi (ocena pravilnosti in zakonitosti dela organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, ki so jih v kazenskih postopkih podala sodišča),
-    da se z delnim dostopom do zahtevanih dokumentov omogoča pregled ravnanja tožilstva in policije pri odločanju v pomembnih javnih zadevah.
Pri tem IP ni mogel slediti argumentom organa, da je glavni interes in cilj zahteve za dostop do informacije javnega značaja pridobivanje podatkov o osumljencih in obdolžencih ter o njim očitanih ravnanjih, kar pomeni zlorabo pravice, saj gre za njeno izvrševanje, ki je v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo je pravni red postavil. Kot je navedel prosilec v pritožbi, ga je zanimalo, kako je sistemsko mogoče, da policija proti osebi na javni funkciji poda dvajset ovadb, sodni epilog doživi le ena, ostale pa tožilstvo bodisi zavrže bodisi odstopi od pregona. Ker absolutno javne osebe v javnosti de facto ne uživajo varstva zasebnosti, vse dokler njihovo prikazovanje ne predstavlja primerov očitne ali prepričljivo utemeljene zlonamernosti, usmerjene v potešitev zvedavosti ljudi (tako npr. tudi sodba Višjega sodišča, št. II Cp 562/2012 z dne 19. 12. 2012), je IP argument organa o zlorabi pravice štel kot neutemeljenega. Pri tem IP ni imel pomislekov glede dobre vere prosilca, časovni odmik od prenehanja opravljanja funkcije pa tudi ne vpliva na pravico javnosti do informiranja v zvezi s to osebo (ibid.).

Organ je pri zavrnitvi dostopa do zahtevane dokumentacije zavzel stališče, da javno razkritje podatkov, ki se nanašajo na posameznika, ki je bil le domnevno vpleten v kazniva dejanja, predstavlja poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti (38. člen Ustave RS). Izpodbijana odločba tako pomeni, da je organ stranskega udeleženca v celoti zavaroval pred posegom v njegovo ustavno pravico do zasebnosti, medtem ko je prosilcu ne samo omejil, ampak celo odvzel ustavno pravico do dostopa do informacije javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS). Zato se je moral IP za popoln preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe opredeliti do tega, ali je tak odvzem pravice skladen z načelom sorazmernosti oziroma praktične konkordance (tretji odstavek 15. člena Ustave RS) v okoliščinah danega primera. Po določbi tretjega odstavka 15. člena Ustave RS so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. V obravnavanem primeru je nastala kolizija sobivajočih ustavnih pravic, in sicer med pravico do zasebnosti (38. člen Ustave RS) in pravico dobiti informacijo javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS). IP je s tehtanjem pomena pravic v okoliščinah konkretnega primera določil, kateri kolidirajoči pravici je dana prednost. V koliziji dveh enakovrednih pravic (tj. pravic, ki sta ustavnopravno varovani) je potrebna vsebinska omejitev obeh pravic in ne samo ene od njiju (tako tudi odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-406/05 z dne 12. 4. 2007). Pri razrešitvi kolizije, v kateri sta se znašli obe pravici v obravnavanem primeru, je pomembno tudi, kdo je podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, katero konkretno informacijo zasleduje in za kateri namen. Tudi Upravno sodišče je v svoji sodni praksi že izpeljalo interpretacijo ZDIJZ, da kljub temu, da prosilcu ni treba utemeljiti pravnega interesa oziroma zahteve za dostop do informacije javnega značaja (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ; drugi odstavek 39. člena v zvezi z 5. odstavkom 15. člena Ustave), so okoliščine, v zvezi s katerimi prosilec zahteva dostop, pravno relevantne ravno pri uporabi testa javnega interesa oziroma sorazmernosti, ko se medsebojno tehtajo nasprotujoči si legitimni interesi . Tako je pomembno, da je prosilec v konkretnem primeru odgovorni urednik medija podcrto.si, katerega namen je usmerjanje moči preiskovalnega in poglobljenega novinarstva v družbene spremembe in da ga zanima odgovorno in skrbno ravnanje policije in tožilstva pri preiskovanju in odločanju o pregonu političnega funkcionarja. IP je delnemu dostopu do zahtevanih podatkov ugodil tudi v luči zaupanja javnosti v javne institucije in politike.

Kot že omenjeno, je dopustna omejitev (legitimni cilj) dostopa do informacij javnega značaja lahko tudi pravica do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Vendar: stranski udeleženec je absolutna javna oseba »par excellence«. Zanj zato velja, da mora na račun svoje zasebnosti trpeti večje omejitve, kot bi jih bil dolžan trpeti sicer. Absolutno javne osebe so osebe, ki se zavestno ali voljno izpostavijo javnosti, pri čemer lahko ta legitimno ocenjuje in kritizira njihova ravnanja in njihove ideje . Zavestna in voljna javna izpostavitev je bistveni element njihove družbene vloge ter hkrati mehanizem za pridobivanje in uporabo pridobljenega družbenega vpliva oziroma družbene moči. Kdor se odloči za izpostavitev pred t.im. »žarometi na javnem odru«, mora hkrati sprejeti, da se bo v veliki meri, v mnogih ozirih pa celo vseobsegajoče soočal s pozornostjo medijev in javnosti. Ta izpostavitev javnosti je običajno že sama po sebi, torej »po definiciji« na splošno in v širšem smislu politično pomembna. Spremlja jo utemeljen, legitimno pričakovan javni interes in je dolgotrajnejša. To velja še toliko bolj, če je tematika zahtevanih dokumentov takšna, da se tiče javnosti . V obravnavani zadevi brez dvoma gre za prav takšno tematiko. Gre namreč za vprašanja, ki se nanašajo na stičišče opravljanja oz. izvrševanja javnih nalog organa na eni strani ter na opravljanje javne funkcije stranskega udeleženca na drugi strani. Takšno stičišče pa je v resnici še bolj utemeljeno predmet javnega interesa. V obravnavani zadevi gre za primere ravnanja stranskega udeleženca v okviru izvrševanja javne funkcije. Sama tematika zahtevanih dokumentov so očitki stranskemu udeležencu, da je s funkcije župana storil kazniva dejanja, ki so umeščena v poglavje kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Katalog kaznivih dejanj v 26. poglavju Kazenskega zakonika predstavlja razne vrste oziroma oblike zlorabe oziroma kršitve uradnega položaja oziroma pooblastil pri opravljanju uradne dolžnosti oziroma javnih pooblastil ali v zvezi z njimi s strani oseb, ki opravljajo dolžnosti oziroma so nosilci teh pooblastil. Gre za kazniva dejanja, kjer se pojem uradne osebe pojavlja kot zakonski znak, kar pomeni, da ga lahko stori le uradna oseba. Da gre pri funkciji župana za uradno funkcijo z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi, izhaja iz dejstva, da ima župan najširša pooblastila v okviru lokalne samouprave, da predstavlja in zastopa občino in občinski svet, da imenuje podžupane ipd. Pri presoji dopustnosti posega v pravico do zasebnosti je IP upošteval, za katero področje zasebnega življenja posameznika gre (ali gre za področje intimnega in družinskega življenja, področje zasebnega življenja, ki ne poteka v javnosti, ali področje življenja posameznika v javnosti). Velja pravilo: čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno varstvo uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov. Upošteval je tudi značilnosti subjekta, v pravico katerega se posega (brez privolitve prizadetega je mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost; mednje štejejo t. i. absolutne osebe iz javnega življenja ter t. i. relativne osebe iz javnega življenja - osebe, ki javnost zanimajo samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom). Pri opisovanju življenjskih dogodkov absolutnih in relativnih oseb javnega življenja je brez privolitve prizadetega dovoljeno opisati (oz. razkrivati) zlasti tisto, kar je pomembno za značaj, dejanja in mišljenje teh oseb glede na njihovo javno udejstvovanje. Nasprotno pa pri teh osebah brez njihove privolitve ni dovoljeno objavljati stvari iz njihovega intimnega življenja (tako sklep Ustavnega sodišča, št. Up-444/09 z dne 12. 4. 2012). IP je tako ugotovil, da je poseg v pravico do zasebnosti sorazmeren z javnim interesom, ki ga je v tem primeru treba izhodiščno opredeliti kot interes javnosti, da se seznani z zaključnimi ugotovitvami posameznih kazenskih postopkov, začetih zoper absolutno javno osebo, ki so obteženi s sumi in obtožbami o zlorabah uradnega položaja. Glede na utemeljen interes javnosti, je na dlani, da je manevrski prostor za varstvo osebnih podatkov stranskega udeleženca izrazito zožen in omejen na njegova ravnanja v zasebnem življenju. Pri dostopu do zahtevanih dokumentov, kot je opredeljen v 1. točki izreka te odločbe, je tako treba poudariti, da ne gre za razkrivanje podatkov iz intimnega življenja javne osebe (stranskega udeleženca), ampak za podatke, ki se v bistvenem nanašajo na tematiko zlorabe uradnega položaja absolutno javne osebe. Podatki se nanašajo izključno na dejavnosti osebe, povezane z župansko funkcijo, ne pa na druge posle ali zasebno življenje stranskega udeleženca.

IP je zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. zavrnil dostop do podatkov, ki se nanašajo na posameznike - soobtožence v posameznih zadevah, ki niso absolutno javne osebe, dostop do dokumentov, katerih vsebina se ne nanaša na ravnanja, ki so v povezavi z izvajanjem javne funkcije stranskega udeleženca, ter do kazenskih ovadb in poročil v dopolnitev kazenskih ovadb v konkretnih zadevah, ker za njihovo razkritje ni podan javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Kazenska ovadba nastane v najzgodnejši fazi predkazenskega postopka, pred uvedbo kazenskega postopka, ko govorimo še o osumljencu in ne obdolžencu, ter same po sebi niso dokazno sredstvo in z njimi ni mogoče dokazati dejstev, ki jih vsebujejo, niti ne zavezujejo državnih tožilcev k pregonu, saj le-ti samostojno ocenjujejo, ali so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka. Navedene okoliščine ne morejo biti brez vpliva na pravico dobiti informacijo javnega značaja po drugem odstavku 39. člena Ustave v zvezi z njenim 15. členom in pravico do varstva osebnih podatkov po 38. členu Ustave, zato je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu zavrnil kot neutemeljeno.

Podatki, do katerih je IP odobril dostop, obsegajo zakonske označbe kaznivega dejanja z navedbami določb kazenskega zakona, ki naj se po predlogu tožilca uporabijo, sodišče, pred katerim je tekel kazenski postopek. V ta sklop so zajeti tudi tisti deli posameznih obrazložitev, ki vsebujejo pravno podlago za posamezno ravnanje pristojnih organov, splošni opis očitanega kaznivega dejanja, pravni pouk, odločitev o stroških. Intenziteta posega v pravico iz 38. člena Ustave RS je tako zmanjšana tudi z izvedbo delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Navedena določba zapoveduje, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Takšen dostop do zahtevane dokumentacije tako ne pomeni prekomernega posega za dosego ustavno dopustnega cilja. Na takšen način pa so izpostavljeni podatki tudi javna zadeva vsaj v tolikšni meri, da je z njihovim razkritjem dosežen tudi namen ZDIJZ, ki je določen v 2. členu.

Poleg tega je odrejeni delni dostop sorazmeren tudi z vidika določb oz. namena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 87/16), ki v 11. členu ureja obveščanje javnosti v kazenskih zadevah. Po stališču Vrhovnega sodišča RS (tako v zadevi I Up 731/2005 in X Ips 320/2010) mora organ pri posredovanju informacij javnega značaja upoštevati in ugotoviti, ali iz določb oziroma namena posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov, ki bi jih bilo možno opredeliti kot izjemo iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tretjem odstavku 11. člena Sodnega reda lahko obvestilo za javnost zajema podatke o vrsti vloženega procesnega akta, pravni opredelitvi, zakonski označbi kaznivega dejanja in splošen opis dogodka. Skladno z zapisanim in ob ugotovljenem javnem interesu je tudi IP v konkretni zadevi ugotovil, da so prosto dostopne informacije javnega značaja v posameznih dokumentih kot sledi v nadaljevanju.

Sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 1304/2018 z dne 22. 2. 2018, pri čemer je organ dolžan prekriti v izreku pri točki I. v prvem odstavku vse osebne podatke (ime in priimek staršev, dan, mesec in leto rojstva, kje je rojen, enotno matično številko (EMŠO), kje stanuje, narodnost, državljanstvo, kakšne so njegove družinske razmere, katere šole ima, ali je na prostosti), razen imena in priimka obdolženega, saj gre za varovane osebne podatke skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ mora v izreku prekriti tudi celotno besedilo tretjega in četrtega odstavka točke I., saj gre za opis načina izvršitve očitanega kaznivega dejanja. Za razkritje imena in priimka obdolženega obstaja javni interes in s tem pravna podlaga v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Prav tako so prosto dostopne informacije javnega značaja pravna podlaga očitanega kaznivega dejanja in zakonska podlaga za konkretno ravnanje pristojnega organa. Ker je način izvršitve očitanega kaznivega dejanja varovan osebni podatek, mora organ prekriti tudi 1., 2. in 3. točko obrazložitve sklepa v celoti, 4. točko obrazložitve, razen prvega in drugega stavka, ki predstavljata navedbe zakonskih podlag za konkretno ravnanje pristojnega organa, ter 5. točko obrazložitve, razen prvega stavka, ki predstavlja splošni razlog odločitve.

Sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 1304/2018 z dne 12. 9. 2018, pri čemer je organ dolžan prekriti v izreku pri točki I. v prvem odstavku vse osebne podatke (ime in priimek staršev, dan, mesec in leto rojstva, kje je rojen, enotno matično številko (EMŠO), kje stanuje, narodnost, državljanstvo, kakšne so njegove družinske razmere, katere šole ima, ali je na prostosti), razen imena in priimka obdolženega, saj gre za varovane osebne podatke skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V izreku pri točki I. besedilo četrtega in petega odstavka v celoti, ker gre za opis načina izvršitve očitanega kaznivega dejanja, za kar je IP ugotovil, da so varovani osebni podatki.

Sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 93774/2010 z dne 20. 7. 2018, pri čemer je organ dolžan prekriti v uvodu sklepa na prvi strani ime in priimek obdolžene osebe, ki je zapisana kot druga, saj za razkrivanje informacij (oz. varovanih osebnih podatkov) o drugih osumljenih, obdolženih, obsojenih ali oproščenih posameznikih ne obstaja javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ker je koncentracija prepletanja nevarovanih osebnih podatkov z varovanimi podatki skozi vso vsebino izreka sklepa tako močna, da delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ ter prvem odstavku 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) pri konkretnem dokumentu ni bilo mogoče uporabiti, je IP odločil, da se v izreku prekrijejo vsi podatki, razen imena in priimka obdolženega, ki je zapisan kot prvi, in odločitve pristojnega organa, ki je navedena v zaključku točke I. izreka sklepa. V 1. točki obrazložitve sklepa je organ dolžan prekriti ime in priimek obdolžene osebe, ki je zapisana kot druga, saj gre za varovane osebne podatke.

Sodba Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 45682/2013-235 z dne 25. 1. 2016, pri čemer je organ dolžan prekriti v uvodu sodbe na prvi strani tretji odstavek v celoti in v petem odstavku podatke o navzočih (razen imena in priimka prvoobdolženega), saj za razkrivanje informacij (oz. varovanih osebnih podatkov) o drugih osumljenih, obdolženih, obsojenih ali oproščenih posameznikih ne obstaja javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Prav tako se varovani osebni podatki nahajajo v izreku sodbe, zato ga je treba prekriti v celoti, razen imena in priimka prvoobdolženega, odločitve pristojnega organa in prvega odstavka točke 1), ki predstavlja splošen opis dogodka.

Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, št. I Ks 49325/2010-94 z dne 29. 11. 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti v uvodu na prvi strani ime in priimek drugoobdolžene osebe, saj za razkrivanje informacij (oz. varovanih osebnih podatkov) o drugih osumljenih, obdolženih, obsojenih ali oproščenih posameznikih ne obstaja javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ mora v izreku pri točki 1. In 2. prekriti vse osebne podatke (ime in priimek staršev, dan, mesec in leto rojstva, enotno matično številko (EMŠO), kje stanuje, katere šole ima,), saj gre za varovane osebne podatke skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, z izjemo imena in priimka obdolženega pod točko 1. Prav tako se varovani osebni podatki nahajajo v obrazložitvi sklepa, razen 23. točke, 24. točke, prvega in drugega stavka 25. točke ter 62. Točke (kjer mora organ prekriti ime in priimek drugoobdolžene osebe).

Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. I KT 0/3898/11-2 z dne 14. 2. 2012, pri čemer je dolžan prekriti v izreku datum rojstva in naslov stalnega prebivališča osumljene osebe, saj gre za varovane osebne podatke. IP je ugotovil, da obrazložitev sklepa vsebuje ime in priimek fizične osebe ter da se skozi vso vsebino obrazložitve ti podatki prepletajo z drugimi podatki, na podlagi katerih bi bile lahko posamezne fizične osebe določene oziroma določljive, zato izvedba delnega dostopa v obrazložitvi sklepa ni bila mogoča.

Sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 10314/2012 z dne 4. 4. 2016, pri čemer je dolžan prekriti v prvem odstavku izreka vse osebne podatke (ime in priimek staršev, dan, mesec in leto rojstva, kje je rojen, enotno matično številko (EMŠO), kje stanuje, narodnost, državljanstvo, katere šole ima, poklic, kakšni so njegov osebni dohodek in njegove premoženjske razmere, kakšne so njegove družinske razmere, ali je bil že obsojen, ali je na prostosti), razen imena in priimka obdolženega, ker gre za varovane osebne podatke skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V tretjem odstavku izreka mora prekriti imena in priimke posameznih fizičnih oseb, ker za njihovo razkritje ne obstaja pravna podlaga. Prekriti mora tudi prvo, drugo in tretjo alinejo v tretjem odstavku izreka v celoti, ker gre za opisovanje naveznih okoliščin, na podlagi katerih bi bile lahko posamezne fizične osebe določene oziroma določljive.

Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. MB-Kt/4045/2014/NP/bpd z dne 29. 6. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti v prvem odstavku izreka datum rojstva in naslov stalnega prebivališča prvo navedene osumljene osebe ter ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča osumljene osebe, ki je drugo navedena, ker gre za varovane osebne podatke. V prvem odstavku izreka mora organ zaradi obstoja izjeme po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ (varstvo tajnosti vira) prekriti tudi podatke o naznanitelju suma storitve kaznivega dejanja. Pri podatkih zoper koga in zaradi česa je bil sum storitve kaznivega dejanja podan, gre za varovane osebne podatke. Tako mora organ v celoti prekriti besedilo od besedne zveze »naznanitev suma« do »členom KZ«, kjer se navedeni podatki nahajajo. V drugem odstavku izreka, ki zajema odločitev pristojnega organa, mora organ zaradi varstva osebnih podatkov prekriti imena in priimke osumljenih oz. ovadenih posameznikov. Za razkritje imena in priimka osumljenega, ki je prvo naveden, obstaja javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ (zgoraj zapisani argumenti). Zaradi prepletanja varovanih osebnih podatkov z drugimi podatki, na podlagi katerih bi bile lahko posamezne fizične osebe določene oziroma določljive, izvedba delnega dostopa v obrazložitvi sklepa ni mogoča.

Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. MB-Kt/9954/2013/KIR-45 z dne 19. 11. 2015, pri čemer je organ v izreku dolžan prekriti vse osebne podatke (ime in priimek osumljenih oseb, rojstni datum, naslovi stalnih prebivališč), ker gre za varovane osebne podatke, razen imena in priimka osumljenega, navedenega v drugi alineji, za razkritje katerega obstaja javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Varovani osebni podatki se nahajajo tudi v besedilu izreka pod točkami 2.), 3.) in 4.), ter v besedilu obrazložitve sklepa od tretjega do predzadnjega odstavka, ki se nanaša na opise konkretnih dejanj.

Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. Kt/18092/2013 z dne 22. 10. 2015, pri čemer je organ dolžan prekriti v izreku imena in priimke vseh osumljenih oseb, ker gre za varovane osebne podatke, razen prvonavedenega. Za razkritje imena in priimka prvonavedenega osumljenca obstaja javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ker je koncentracija prepletanja nevarovanih osebnih podatkov z varovanimi podatki skozi vso vsebino obrazložitve sklepa tako močna, izvedba delnega dostopa ni bila mogoča, razen v manjšem delu, ki se nanaša zgolj na nekdanjega župana in splošen opis dogodka, ki se tiče le njega. To (po oceni IP prosto dostopno) besedilo se nahaja na četrti strani dokumenta zadnji odstavek (brez imen in priimkov preostalih osumljenih), na peti strani prva alineja ter na štirinajsti strani zadnji odstavek (brez navedb imen in priimkov preostalih osumljenih).

Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. Kt/5119/2013/MR z dne 22. 9. 2017, pri čemer je organ dolžan prekriti v izreku v odstavku I. celotno besedilo pod točkama 1. in 2., v odstavku II. pod točko 1. in 2. vse osebne podatke (ime in priimek osumljenih oseb, rojstni datum, naslovi stalnih prebivališč), razen imena in priimka prvo osumljenega, ter celotno besedilo pod točkama 3. in 4., ker gre za varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ mora v obrazložitvi prekriti celotno besedilo, razen obrazložitve »K točki II/1« na strani 7, obrazložitve »K točki II/2« na strani 12 in na strani 13 prvi odstavek, obrazložitve »K točki II/5« na strani 22, ki predstavljajo kratek opis dogodkov, ter zadnjega odstavka na strani 28, ki predstavlja povzetek odločitve pristojnega organa.

Sklep Višjega sodišča v Mariboru, št. II Kp 35003/2011 z dne 7. 7. 2017, pri čemer je organ dolžan prekriti v uvodu vsa imena in priimke obdolženih oseb (razen prvonavedenega), ker gre za varovane osebne podatke. Organ mora prekriti tudi vsa imena in priimke obtoženih oseb, razen prvonavedenega, ki se nahajajo v obrazložitvi sklepa.

Sklep Višjega sodišča v Mariboru, št. II Kp 12883/2014 z dne 6. 7. 2017, pri čemer je organ dolžan prekriti v uvodu ime in priimek drugonavedenega obdolženca, ker gre za varovane osebne podatke. V obrazložitvi sklepa mora organ zaradi varstva osebnih podatkov prekriti besedilo 2., 3., 5., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točke. Prav tako mora organ prekriti ime in priimek drugoobtožene osebe v 1., 7. in 8. točki obrazložitve sklepa, ki predstavljajo splošen opis dogodka.

Ob zaključku IP poudarja, da prosilcu v postopku za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazovati namena, zakaj določeno informacijo potrebuje. Relevantno je le to, ali je informacija, ki jo zahteva, informacija javnega značaja v smislu definicij iz ZDIJZ, in ali ni podana katera od izjem, ki jih bodisi ZDIJZ bodisi specialni zakon opredeljuje. Na navedbe stranskega udeleženca, da ima javnost pravico spremljati delo policije in tožilstva, da pa nadzor nad zakonitostjo opravljajo pristojne inštitucije, IP dodaja, da je pravica in dolžnost medijev, da iščejo in posredujejo informacije javnega značaja oziroma vse informacije, ki so pomembne za javnost, javnost pa ima pravico prejeti te informacije, ki se jih ne sme prikrivati ali omejevati njihovo objavljanje. Še toliko bolj v kontekstu navedb stranskega udeleženca, da je kandidiral za župana Mestne občine Maribor in da je prosilec želel priti do podatkov, da bi z njimi neposredno operiral v času volilne kampanje.

IP je zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati zahtevano dokumentacijo, pri čemer mora skladno s 7. členom ZDIJZ prekriti varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 


Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka pri IP

 


mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke