Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.01.2017
Naslov: Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
Številka: 090-280/2016
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


 

Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumente, iz katerih izhajajo podatki o tožilcu. V nadaljevanju zahteve je postavil številna podvprašanja in zahteve: kdaj in kje je študiral pravo, ali je morebitno univerzitetno izobrazbo, dobil na kakšni drugi fakulteti, ki ni pravna. Prosilec je želel pridobiti tudi seznam vseh opravljenih izpitov na fakultetah, z datumi, imeni predmetov, ocenami in podpisom učitelja. Prosilec je zahteval tudi podatek, kdaj in s kakšno oceno je tožilec opravil pisni in ustni del pravniškega državnega izpita ter kdo je bil njegov ocenjevalec. Zahteval je tudi vprašanja in njegove odgovore na ustnem delu pravniškega državnega izpita in fotokopijo rokopisa opravljene pisne naloge, karierno pot, natančno po letih in mesecih v javnih službah, s fotokopijo njegove delovne knjižice, plačilno listo, ločeno za vse mesece v letu 2016 do avgusta in vse podatke o opravljanju pripravniškega staža, z navedbo časa in podpisa osebe oz. institucije, pri kateri je opravljal pripravniški staž. Organ je zahtevo v celoti zavrnil saj je menil, da je prosilec zlorabil pravico po ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in prosilcu omogočil delni dostop. IP je odločil, da niso izpolnjene predpostavke za zlorabo pravice po ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-280/2016/5

Datum: 18. 1. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 12. 2016, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Tu-9-5/37/2016-VK z dne 10. 11. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 5. 12. 2016 se delno ugodi in se odločba Vrhovnega državnega tožilstva, št. Tu-9-5/37/2016-VK z dne 10. 11. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe:

-       posredovati fotokopijo spričevala o opravljenem strokovnem izpitu ………….., zap. št. 969, z dne 25. 1. 1984, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje podatke: dan, mesec, leto in kraj rojstva ………;

-       posredovati fotokopijo diplome ………………, št. 145/81 z dne 9. 9. 1981, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje podatke: dan, mesec, leto in kraj rojstva ……………………….;

-       iz obračunov plač za mesec januar, februar, marec, april, maj, junij, julij in avgust 2016 za ………………….., v obliki fotokopije, posredovati naslednje podatke: ime, priimek, naziv in šifro delovnega mesta, plačni razred, plačni razred delovnega mesta, znesek bruto plače (z080), bruto znesek prevoza na delo (i030), bruto znesek prehrane na delu (i010) in bruto znesek regresa (j090).

 

2.     Pritožba prosilca se zavrne glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s  1. točko izreka te odločbe.

 

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 13. 10 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je dokumente, iz katerih izhajajo podatki o tožilcu ……………… (prosilec ga imenuje tudi, kot je razvidno iz celotne zadeve - pomotoma, (………..) ……………. V nadaljevanju zahteve je postavil številna podvprašanja in zahteve: kdaj in kje je študiral pravo, ali je morebitno univerzitetno izobrazbo, dobil na kakšni drugi fakulteti, ki ni pravna. Prosilec je želel pridobiti tudi seznam vseh opravljenih izpitov na fakultetah, z datumi, imeni predmetov, ocenami in podpisom učitelja. Prosilec je zahteval tudi podatek, kdaj in s kakšno oceno je …………………… opravil pisni in ustni del pravniškega državnega izpita ter kdo je bil njegov ocenjevalec. Zahteval je tudi vprašanja in njegove odgovore na ustnem delu pravniškega državnega izpita in fotokopijo rokopisa opravljene pisne naloge, karierno pot, natančno po letih in mesecih v javnih službah, s fotokopijo njegove delovne knjižice, plačilno listo, ločeno za vse mesece v letu 2016 do avgusta in vse podatke o opravljanju pripravniškega staža, z navedbo časa in podpisa osebe oz. institucije, pri kateri je opravljal pripravniški staž.

 

Organ je z odločbo št. Tu-9-5/37/2016-VK z dne 10. 11. 2016 zahtevo prosilca v celoti zavrnil, z obrazložitvijo, da gre za zlorabo pravice iz petega ostavka 5. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da je prosilec naslovil na organ več vlog v roku 14 dni. Iz vlog je, po mnenju organa, razviden žaljiv ton. Prosilec je g. ………… označil z zaničevalnimi izrazi, iz vlog pa izhajajo tudi grožnje, vključno z omembo otrok. Organ je navedel tudi, da prosilec s pomočjo ZDIJZ obračunava z gospodom …………. (zaradi njegovih odločitev na področju ZDIJZ), kar pa ni namen ZDIJZ.

 

Prosilec se je dne 5. 12. 2016 zoper odločbo organa št. Tu-9-5/37/2016-VK z dne 10. 11. 2016 pritožil in v pritožbi navedel, da edino kar je šikanozno, je dejstvo, da je organ zavrnil dostop do z zakonom določenih javnih podatkov, ne pa njegova zahteva po ZDIJZ. Prosilec meni, da so podatki, ki jih je zahteval, informacije javnega značaja. Izrazil je tudi svoje mnenje o organu in njegovih zaposlenih.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 13. 12. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.

 

IP nadalje ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na osebno mnenje prosilca o delu organa in njegovih zaposlenih, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj se prosilec v tem delu pritožbe omejuje na osebne lastnosti zaposlenih in na samo delo organa, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP v predmetnem postopku tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje.

 

Ker se je organ pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo iz petega odstavka 5. člena
ZDIJZ, je IP najprej presojal, ali je v konkretnem primeru podana zloraba pravice.

 

IP uvodoma ugotavlja, da je v konkretnem primeru predmet presoje le zahteva prosilca z dne 14. 10. 2016.  V primeru, da se je vloga prosilca organu zdela šikanozna in žaljiva, IP meni, da imel organ na voljo več institutov, ki pa jih ni uporabil:

 

1. Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13), v 18. členu določa, da mora organ odgovoriti na vse dopise, ki jih prejme v fizični ali elektronski obliki, razen če so šikanoznega značaja. Organ v skladu z 18. členom omenjene Uredbe šikanoznih vlog prosilca sploh ni dolžan obravnavati. Kot izhaja iz Priporočil Ministrstva za javno upravo za izvajanje določb 18. člena Uredbe št. 020-401/2014/87 z dne 3. 9. 2015 organ ne odgovarja na dopise šikanoznega značaja, s katerimi se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti ali uporabljajo šikanozna sredstva, torej ne odgovarja na vprašanja, s katerimi se žali človekovo dostojanstvo oziroma poslanstvo upravnega organa. Iz navedenega izhaja, da organ na zahtevo, ki bi bila šikanozna, ni dolžan odgovoriti in je obravnavati. Organ je zahtevo prosilca z dne 14. 10. 2016 obravnaval in o njej odločil z izpodbijano odločbo.

 

2. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) v 111. členu določa,  da lahko organ z denarno kaznijo do 500 evrov kaznuje tudi tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku. Organ tudi te možnosti ni uporabil.

 

IP se do preteklih zahtev prosilca (ali kasnejših) in drugih vlog izven konkretnega pritožbenega postopka, ki jih organ navaja v odločbi, tako posebej ne opredeljuje, saj za to ni pristojen. Prav tako IP ni pristojen, da bi se opredeljeval do drugih postopkov in primerov, ki jih navaja organ v utemeljitvi izpodbijane odločbe, ker ti niso bili predmet konkretnega postopka v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja.

 

IP nadalje pojasnjuje, da nastane zloraba pravice tedaj, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega, torej če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. ZDIJZ sicer ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja.

 

V obravnavanem primeru gre za zahtevo, ki se nanaša na plačilne liste in izpolnjevanje pogojev za delovno mesto javnih uslužbencev. Po oceni IP presoja zahtevanih dokumentov vsekakor ne predstavlja posebne obremenitve organa z dodatnim delom, prav tako ni mogoče govoriti o prekomernem številu vlog (zahtev po ZDIJZ) in dokumentov, ker je bila vložena le ena sama zahteva.

Objektivno torej ni mogoče ugotoviti, da bi obravnavana zahteva do te mere ovirala delo organa, da ta svojih preostalih nalog ne bi mogel izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. Če bi organ potreboval več časa za posredovanje zahtevanih informacij zaradi obsežnosti zahteve in zaradi tega tudi pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati, bi namreč lahko v skladu s 24. členom ZDIJZ podaljšal rok za odločitev še za do 30 dodatnih delovnih dni.

 

Po mnenju IP v obravnavanem primeru prav tako ne gre za ponavljajoče se vlaganje očitno nedovoljenih in neutemeljenih zahtev z zgolj pavšalnimi navedbami. Pravica po ZDIJZ namreč omogoča dostop do vseh informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga organ v materializirani obliki, razen če so izpolnjeni pogoji, ko posamezne informacije javnega značaja niso prosto dostopne zaradi izjem po ZDIJZ. V zvezi s slednjim pa je treba poudariti, da ZDIJZ določa absolutno javno dostopnost določenih podatkov, kot so podatki o porabi javnih sredstev in podatki povezani z opravljanjem dela javnega uslužbenca ali javne funkcije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru se zahteva nanaša ravno na absolutno javne podatke po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahteva prosilca je torej po ZDIJZ dovoljena. 

 

Ker se v postopku po ZDIJZ pravica dostopa do informacij javnega značaja presoja erga omnes, torej splošno za kateregakoli prosilca, se pravica presoja neodvisno od znanja, predhodnih informacij in motivov konkretnih prosilcev.

 

IP poudarja, da se odloča o absolutno javnih podatkih, zato je neutemeljeno trditi, da je namen prosilca nagajanje organu in ne nadzor javnosti z vidika dela organa in porabe javnih sredstev. V primeru plač javnih uslužbencev in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati za določeno delovno mesto, gre torej za absolutno javne podatke, zato bi odločitev, da gre v primeru zahteve po takih podatkih za zlorabo pravice po ZDIJZ, po mnenju IP pomenila korak nazaj od osnovnega namena ZDIJZ, ki konkretizira ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop (in ponovna uporaba) informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. IP je na podlagi navedenega ugotovil, da v konkretnem primeru zloraba pravice po ZDIJZ iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ ni podana.

 

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

 

IP je dne 13. 12. 2016 organ pozval, naj posreduje vso dokumentacijo, s katero razpolaga o …………………… v zvezi z zahtevo prosilca.

 

Organ je dne 15. 12. 2016 IP posredoval fotokopije plačilnih list za ……….. do avgusta za leto 2016,  fotokopijo spričevala o opravljanju strokovnega izpita ter fotokopijo diplome Pravne fakultete. Organ je pojasnil, da …………………. ni tožilec (torej javni funkcionar), ampak javni uslužbenec, višji pravosodni svetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom (za zasedbo tega delovnega mesta je pogoj opravljen pravniški državni izpit).

 

Z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, organ ne razpolaga. IP glede neobstoja drugih dokumentov o državnem pravniškem izpitu (ocene, vprašanja, ocenjevalci,…), za ……………………, verjame organu, da z njimi ne razpolaga, saj niso v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma niso pogoj za zasedbo njegovega delovnega mesta. Tudi delovnopravna zakonodaja (ZDR, ZEPDSV) ne predvideva, da bi delodajalec razpolagal s temi (ocene, vprašanja in ocenjevalci na pravniškem državnem izpitu, celotna karierna pot, ki ni pogoj za zasedbo delovnega mesta) dokumenti.

 

V nadaljevanju je IP odločal o dostopu do:

-       fotokopije spričevala o opravljenem strokovnem izpitu (pravniškem državnem izpitu) ……………………, zap. št. 969, z dne 25. 1. 1984;

-       obračuna plače za mesec januar 2016 za ………………….;

-       obračuna plače za mesec februar 2016 za ……………………;

-       obračuna plače za mesec marec 2016 za …………………….;

-       obračuna plače za mesec april 2016 za ………………….;

-       obračuna plače za mesec maj 2016 za ……………………..;

-       obračuna plače za mesec junij 2016 za ……………………;

-       obračuna plače za mesec julij 2016 za …………………….;

-       obračuna plače za mesec avgust 2016 za ………………………;

-       fotokopije diplome ……………………….., št. 145/81 z dne 9. 9. 1981;

in presojal, ali ti dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

IP je po uradni dolžnosti presojal, ali so glede navedenih dokumentov morebiti podane izjeme po prvem odstavku 6. člena in 5.a členu ZDIJZ. 

 

Ugotovil je, da zgoraj navedeni dokumenti, ki so predmet odločanja IP, vsebujejo naslednje osebne podatke: - fotokopija diplome ………………….., št. 145/81 z dne 9. 9. 1981: ime, priimek, stopnjo izobrazbe, datum in kraj rojstva, datum diplomiranja; ime, priimek, stopnjo izobrazbe rektorja univerze; ime, priimek, stopnjo izobrazbe dekana fakultete;

- obračun plače za mesec januar, februar, marec, april, maj, junij, julij in avgust 2016 za …………………: ime, priimek, naslov bivališča, davčno številko, šifro delovnega mesta, naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca, plačni razred delovnega mesta, osnovno plačo FJU (u070), vrednost plačnega razreda FDMN (z073), osnovna plača za obračun (z108), dodatek za delovno dobo (c020), bruto osnovo (z120, z124), redno delo (A010), prazniki (B010), letni dopust (B020), bruto plačo (z080), neto plača (z290), regres (j090), osnovno plačo za izračun prispevkov (z270), prehrana na delu, bruto in neto znesek (I010), prevoz na delo, bruto in neto znesek (I030), podatek o odtegljajih, podatke o prispevkih iz bruto (plača jih delavec) ter podatek o prispevkih na bruto (plača delodajalec), podatek o premiji za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (m010), podatek o izplačilu na račun, številko osebnega (TRR) računa;

- fotokopija spričevala o opravljenem strokovnem izpitu ………………………, zap. št. 969, z dne 25. 1. 1984: ime, priimek, datum in kraj rojstva, stopnjo in vrsto izobrazbe; datum opravljanja strokovnega izpita; ime, priimek predsednika izpitne komisije.

 

IP je ugotovil, da določeni podatki, vsebovanih v zgoraj navedenih dokumentih, vsekakor izpolnjujejo merila za osebni podatek v skladu z ZVOP-1. IP je v nadaljevanju presojal, ali je za navedene osebne podatke podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1.

 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

Glede na to, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke javnih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev (javnega uslužbenca, dekana fakultete, rektorja univerze, predsednika izpitne komisije za strokovni izpit), je potrebno upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. V skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec oziroma funkcionar, zakonita. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej predstavlja neposredno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja, kar pomeni, da mora organ v takšnih primerih dovoliti dostop do teh podatkov.

 

Kljub vsemu navedenemu pa v dokumentih, ki so predmet odločanja, niso prav vsi osebni podatki javnih funkcionarjev oziroma uslužbencev javni, temveč sodijo v zasebno sfero javnih funkcionarjev oziroma uslužbencev, zato jih je treba skladno s 7. členom ZDIJZ (delni dostop), v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekriti. IP je namreč ugotovil, da pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov ni podana, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Prosto dostopnih informacij javnega značaja posledično ne predstavljajo naslednje informacije na: fotokopiji spričevala o opravljenem strokovnem izpitu …………………….., zap. št. 969, z dne 25. 1. 20184 in fotokopiji diplome …………………., št. 145/81 z dne 9. 9. 1981, dan, mesec, leto in kraj rojstva …………………..

 

V izogib naštevanju vseh varovanih osebnih podatkov na plačilnih listah ……………………….., pa IP navaja zgolj tiste osebne podatke, ki jih je prosilecupravičen pridobiti in mu jih organ mora posredovati: ime, priimek, naziv in šifra delovnega mesta, plačni razred, plačni razred delovnega mesta, znesek bruto plače (z080), bruto znesek prevoza na delo (i030, i050), bruto znesek prehrane na delu (i010), bruto znesek regresa (j090). Vse ostale podatke na plačilnih listih, ki so predmet presoje v tem postopku (našteti zgoraj), pa mora organ pred posredovanjem plačilnih list prosilcu, prekriti, ker gre za varovane osebne podatke.


IP je nadalje ugotovil, da druge izjeme iz prvega odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ niso podane.


Upoštevajoč vse zgoraj navedeno, IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz drugega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da je treba, na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Zato je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa je IP v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil.


V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka