Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.11.2016
Naslov: Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
Številka: 090-234/2016
Kategorija: Osebni podatek, Kazenski postopek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumente, iz katerih izhajajo podatki o okrožnem državnem tožilcu svetniku. V nadaljevanju zahteve je postavil še številna podvprašanja in zahteve: kdaj in kje je tožilec študiral pravo, ali je morebitno univerzitetno izobrazbo, dobil na kakšni drugi fakulteti, ki ni pravna. Prosilec je želel pridobiti tudi seznam vseh opravljenih izpitov na fakultetah, z datumi, imeni predmetov, ocenami in podpisom učitelja. Prosilec je zahteval tudi podatek, kdaj in s kakšno oceno je tožilec opravil pisni in ustni del pravniškega državnega izpita ter kdo je bil njegov ocenjevalec. Zahteval je tudi vprašanja in njegove odgovore na ustnem delu pravniškega državnega izpita in fotokopijo rokopisa opravljene pisne naloge, karierno pot, natančno po letih in mesecih v javnih službah, s fotokopijo njegove delovne knjižice, plačilno listo, ločeno za vse mesece v letu 2016 in vse podatke o opravljanju pripravniškega staža, z navedbo časa in podpisa osebe oz. institucije, pri kateri je opravljal pripravniški staž. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil s protislovno obrazložitvijo – da gre za podatke, ki bi škodili izvedbi kazenskega postopka, organ pa je zapisa tudi, da dokumentov nima in da ni dolžan odgovarjati na vprašanja. Prosilec se je pritožil. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z določenimi, zahtevi vsebinsko ustreznimi dokumenti, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov s katerimi razpolaga organ v zvezi z zahtevo prosilca.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-234/2016/9

Datum: 11. 11. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 10. 2016, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Tu-9-5/32/2016-AL z dne 12. 10. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožbi se delno ugodi in se odločba Vrhovnega državnega tožilstva, št. Tu-9-5/32/2016-AL z dne 12. 10. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe:

-       posredovati fotokopijo Diplome ………, Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete, št. 39/91 z dne 22. 3. 1991, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke: dan in mesec rojstva ter kraj rojstva ………….;

 

-       posredovati fotokopijo odločbe Vlade RS, št. 120-01/97-10 z dne 11. 12. 1997, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke: dan in mesec rojstva ter naslov bivališča ……………;

 

-       iz obračunov plač za mesec januar, februar, marec, april, maj, junij, julij in avgust 2016 za …………, v obliki fotokopije, posredovati (le) naslednje podatke: ime, priimek, naziv in šifro delovnega mesta, plačni razred, plačni razred delovnega mesta, znesek bruto plače (z080), bruto znesek dodatka za stalno pripravljenost (c130), bruto znesek dodatka za dežurstvo (o010, o020, o031, o032, o042), bruto znesek položajnega dodatka (c380), bruto znesek prevoza na delo (i030, i050), bruto znesek prehrane na delu (i010) in bruto znesek regresa (j090);   

 

-       posredovati fotokopijo potrdila Ministrstva za pravosodje o opravljenem pravosodnem izpitu za …………, z dne 01/06-1994, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke: dan, mesec in kraj rojstva ………….;

 

-       posredovati fotokopijo odločbe Vlade RS, št. 115-17/01 z dne 25. 10. 2001, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke: dan in mesec rojstva ter naslov bivališča …………... 

 

2.     Pritožba prosilca se zavrne glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s  1. točko izreka te odločbe.

 

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je dokumente, iz katerih izhajajo podatki o okrožnem državnem tožilcu svetniku ………... V nadaljevanju zahteve je postavil še številna podvprašanja in zahteve: kdaj in kje je tožilec ……… študiral pravo, ali je morebitno univerzitetno izobrazbo, dobil na kakšni drugi fakulteti, ki ni pravna. Prosilec je želel pridobiti tudi seznam vseh opravljenih izpitov na fakultetah, z datumi, imeni predmetov, ocenami in podpisom učitelja. Prosilec je zahteval tudi podatek, kdaj in s kakšno oceno je tožilec ………… opravil pisni in ustni del pravniškega državnega izpita ter kdo je bil njegov ocenjevalec. Zahteval je tudi vprašanja in njegove odgovore na ustnem delu pravniškega državnega izpita in fotokopijo rokopisa opravljene pisne naloge, karierno pot, natančno po letih in mesecih v javnih službah, s fotokopijo njegove delovne knjižice, plačilno listo, ločeno za vse mesece v letu 2016 in vse podatke o opravljanju pripravniškega staža, z navedbo časa in podpisa osebe oz. institucije, pri kateri je opravljal pripravniški staž.

 

Organ je z odločbo št. Tu-9-5/32/2016-AL z dne 12. 10. 2016 zahtevo prosilca v celoti zavrnil, z obrazložitvijo, da je v obravnavanem primeru podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena
ZDIJZ, saj gre za podatke, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Omenjene osebne podatke namerava prosilec očitno uporabiti za zavlačevanje kazenskega postopka oziroma za dosego zastaranja pregona. Okrožni državni tožilec ……… namreč zastopa kazenski pregon v dveh kazenskih zadevah, ki potekajo zoper prosilca. Prosilec je že večkrat podal zahtevo za tožilčevo izločitev in ga na različne načine poskuša diskreditirati. Organ je ocenil, da je takšno zahtevo po posredovanju osebnih podatkov o tožilcu …….. na podlagi ZDIJZ, potrebno razumeti kot način za doseganje svojih ciljev v teh kazenskih postopkih - tako zavlačevanja obeh kazenskih postopkov, kakor tudi diskreditacije g. …………. in njegovo izločitev na teh temeljih. Prosilec s pomočjo svojih podpornikov podatke, do katerih pride, javno objavlja, torej je pričakovati, da bi enako usodo doživeli tudi eventuelno posredovani podatki na podlagi njegovega zahtevka, skupaj z izkrivljenimi razlagami tako posredovanih podatkov.

Organ je še zapisal, da je organ dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvarjati novega dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Prav tako odgovori na vprašanja (kot se to zahteva v obravnavanem primeru) in analize stanj niso informacije javnega značaja. Zato ni dolžnost organa, da prosilcu odgovarja na vprašanja ter pri drugih organih zbira podatke, ki niso vsebovani v dokumentih, s katerimi razpolaga. Ker se državni tožilci, katere imenuje Vlada R Slovenije, prijavijo na razpis Ministrstva za pravosodje ter slednjemu predložijo zahtevane dokumente o izpolnjevanju pogojev za imenovanje, s tovrstno dokumentacijo tožilstvo ne razpolaga. Prav tako tudi ne s podatki o opravljanju pripravniškega staža (kje, kdaj), o opravljanju pravosodnega izpita, niti s podatki o opravljanju študijskih obveznosti v času študija. Takih podatkov od državnega tožilca, ki nastopi svojo funkcijo, organ niti ni upravičen zahtevati.

 

Prosilec se je dne 14. 10. 2016 zoper odločbo organa št. Tu-9-5/32/2016-AL z dne 12. 10. 2016 pritožil in v pritožbi navedel, da je organ zavrnil dostop do dokumentov, ki jih je, vsebinsko enake, prosilec pridobil za druge sodnike in tožilce. Prosilec je izrazil tudi osebno mnenje o delu organa in njegove uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 18. 10. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo, je IP pri organu dne 25. 10. 2016 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu.

 

IP primarno ugotavlja, da organ v zavrnilni odločbi ni navedel oz. ni konkretno opredelil posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegovega odločanja. Organu morajo biti njegovi lastni dokumenti znani, zato se od njega pri presoji zahteve po ZDIJZ pričakuje, da je določen v smislu, katere dokumente je v okviru postavljene zahteve obravnaval, posledično pa to pomeni, da organ ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov (v povezavi s posamičnimi dokumenti), pri čemer opisano ravnanje organa predstavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Organ namreč ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, in ki izhajajo iz materialno pravnih predpisov, ki jih je v konkretni zadevi treba uporabiti. Če se pri zavrnitvi dostopa organ sklicuje na izjemo varstva kazenskega postopka (kot v konkretnem primeru), pa mora tudi določno navesti, v katerih dokumentih in kateri so tisti podatki, zaradi katerih je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov. Čeprav šesti odstavek 213. člena ZUP določa, da mora biti izrek kratek in določen, kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. IP ob tem ugotavlja, da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri dokumenti so bili predmet presoje. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in predvsem določen. V konkretnem primeru pa izrek izpodbijane odločbe ni takšen, kar ni v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugi odstavek 237. člen ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri konkretni dokumenti so bili predmet presoje in zakaj predstavljajo izjemo v skladu z 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje organ v odločbi. V skladu z 214. členom ZUP mora vsebina obrazložitve odločbe med drugim vsebovati razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Organ se ni opredelil do nobenega izmed zahtevanih pogojev za izjemo iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zgolj pavšalno je navedel, da je podana navedena izjema. Takšne odločbe zato tudi z vidika obrazložitve ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka drugi odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato potrebno odpraviti. Organ je navedel tudi, da z dokumenti ne razpolaga oziroma ni dolžan po ZDIJZ podajati odgovorov na vprašanja, zato je obrazložitev  s sklicevanjem na izjemo iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ še toliko bolj protislovna.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično v pritožbenem postopku odpravil sam v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP.

 

IP nadalje ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na osebno mnenje prosilca o delu organa in njegove uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj se prosilec v tem delu pritožbe omejuje na osebne lastnosti uradne osebe in samo delo organa, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP v predmetnem postopku tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

 

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 6. točke prvega odstavka 6. člena
ZDIJZ, saj naj bi šlo v primeru zahtevanih podatkov za podatke, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi kazenskega postopka, vendar pa je organ v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe navedel tudi, da zahtevanih dokumentov nima ter da ni dolžan odgovarjati na vprašanja.

 

Glede na to, da se je organ pri zavrnitvi dostopa skliceval tudi na dejstvo, da ne razpolaga z zahtevi vsebinsko ustreznimi dokumenti, prosilčeva pritožba pa izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku najprej potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je IP pri organu dne 25. 10. 2016 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. 

 

Organ je na ogledu IP predložil celotno osebno mapo delavca …….., kjer se nahaja vsa dokumentacija v zvezi z zaposlitvijo ……., s katero organ razpolaga. Organ je IP predložil tudi plačilne liste ………. do avgusta za leto 2016. Organ je pojasnil še, da razpisov za prosta delovna mesta tožilcev ne vodi sam, ampak Ministrstvo za pravosodje, ki organ med postopkom sicer seznanja s podatki, ampak organ nato »podatke« vrne Ministrstvu za pravosodje. Z diplomo ………. organ tako razpolaga izključno zaradi preveritve pristnosti diplome v letu 2010, zaradi zagotavljanja integritete organa.

 

IP je natančno pregledal osebno mapo ……… in njegove plačilne liste ter ugotovil, da prosilčevi zahtevi »kdaj in kje je tožilec ……. študiral pravo, ali je morebitno univerzitetno izobrazbo, dobil na kakšni drugi fakulteti, ki ni pravna, vsi opravljeni izpiti na fakultetah, z datumi, imeni predmetov, ocenami in podpisom učitelja, kdaj in s kakšno oceno je tožilec ………. opravil pisni in ustni del pravniškega državnega izpita ter kdo je bil njegov ocenjevalec, vprašanja in odgovori na ustnem delu pravniškega državnega izpita in fotokopijo rokopisa opravljene pisne naloge, karierno pot, natančno po letih in mesecih v javnih službah s fotokopijo njegove delovne knjižice, plačilno listo ločeno za vse mesece v letu 2016 in vse podatke o opravljanju pripravniškega staža z navedbo časa in podpisa osebe oz. institucije, pri kateri je ……. opravljal pripravniški staž« vsebinsko ustrezajo naslednji dokumenti:

-       fotokopija Diplome ………, Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete, št. 39/91 z dne 22. 3. 1991;

-       odločba Vlade RS, št. 120-01/97-10 z dne 11. 12. 1997;

-       obračun plače za mesec januar 2016 za ……;

-       obračun plače za mesec februar 2016 za …..;

-       obračun plače za mesec marec 2016 za ……;

-       obračun plače za mesec april 2016 za …..;

-       obračun plače za mesec maj 2016 za …..;

-       obračun plače za mesec junij 2016 za …..;

-       obračun plače za mesec julij 2016 za ……;

-        obračun plače za mesec avgust 2016 za …….;

-        Potrdilo Ministrstva za pravosodje o opravljenem pravosodnem izpitu …., z dne 01/06-1994;

-       odločba Vlade RS, št. 115-17/01 z dne 25. 10. 2001.

 

Z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, organ ne razpolaga. IP glede neobstoja drugih dokumentov verjame organu, zlasti zato, ker v skladu z 29. do 34. členom Zakona o tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15) prosto mesto državnega tožilca razpiše ministrstvo, na predlog vodje državnega tožilstva s predhodnim soglasjem generalnega državnega tožilca. Ministrstvo najpozneje v petih dneh od prejema podatkov iz naslednjega odstavka pošlje vodji državnega tožilstva, pri katerem je razpisano prosto mesto, vse prijave, ki jih ni zavrglo (razpisno gradivo). Prijavam kandidatov ministrstvo priloži podatke o usposabljanju, delu, ocenah službe, priznanjih ali morebitnih pravnomočno izrečenih disciplinskih sankcijah kandidatov; pripravništvu, če je bilo opravljeno v pravosodju; pravniškem državnem izpitu… Vodja državnega tožilstva najpozneje v 20 dneh od dneva, ko prejme razpisno gradivo, oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz zakona, ki se uporablja za izbiro in napredovanje državnega tožilca. Mnenje vroči kandidatu, ta pa lahko nanj poda obrazložene pripombe v osmih dneh od prejema mnenja. Najpozneje v osmih dneh po prejemu pripomb oziroma poteku roka iz prejšnjega odstavka vodja državnega tožilstva oblikuje dokončno mnenje, ki ga z razpisnim gradivom in morebitnimi kandidatovimi pripombami pošlje Državnotožilskemu svetu. Državne tožilce imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra. V skladu z navedenimi določbami je IP torej sprejel pojasnilo organa, zakaj ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot (le) z zgoraj navedenimi, ogled in camera, ki ga je IP opravil pri organu, kjer je vpogledal v osebni spis imenovanega državnega tožilca, pa je navedeno tudi potrdil.

 

V nadaljevanju je IP odločal o dostopu do:

-       fotokopije Diplome ……, Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete, št. 39/91 z dne 22. 3. 1991;

-       odločbe Vlade RS, št. 120-01/97-10 z dne 11. 12. 1997;

-       obračuna plače za mesec januar 2016 za ……;

-       obračuna plače za mesec februar 2016 za …….;

-       obračuna plače za mesec marec 2016 za ……;

-       obračuna plače za mesec april 2016 za ……..;

-       obračuna plače za mesec maj 2016 za ……;

-       obračuna plače za mesec junij 2016 za …….;

-       obračuna plače za mesec julij 2016 za …….;

-       obračuna plače za mesec avgust 2016 za …….;

-       Potrdila Ministrstva za pravosodje o opravljenem pravosodnem izpitu ……., z dne 01/06-1994;

-       odločbe Vlade RS, št. 115-17/01 z dne 25. 10. 2001,

in presojal, ali ti dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacije javnega značaja.

 

Ker se je organ pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo iz 6. točke prvega odstavka 6. člena
ZDIJZ, da gre za podatke, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi kazenskega postopka, je IP navedene dokumente najprej presojal z vidika te izjeme.
Prvenstveno je IP ugotovil, da v primeru navedenih dokumentov sploh ne gre za dokumente iz (kateregakoli) kazenskega postopka. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da bi z razkritjem zahtevanih informacij prosilec lahko osebno diskreditiral tožilca in tako škodoval izvedbi kazenskega postopka, kjer tožilec, za katerega podatke zahteva prosilec, zastopa kazenski pregon. IP meni, da mnenje prosilca o tožilcu, ne more (predvsem pa ne sme) vplivati na njegovo strokovno delo, na njegovo neodvisnost in nepristranskost. Zavračanje dostopa do njegove plače in npr. diplome, zgolj zato, ker bi to lahko vplivalo na odločitev sodišča, torej ne vzdrži resne pravne presoje, zato z navedbami o morebitnem vplivu mnenja prosilca o tožilcu na kazenski postopek, kjer tožilec izvaja svoje pristojnosti, izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne moremo utemeljevati.

 

IP je po uradni dolžnosti presojal, ali so morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena in 5.a členu ZDIJZ.  Ugotovil je, da zgoraj navedeni dokumenti, ki so predmet odločanja IP vsebujejo osebne podatke:

- fotokopija Diplome ……, Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete, št. 39/91 z dne 22. 3. 1991: ime, priimek, stopnjo izobrazbe, datum in kraj rojstva, datum diplomiranja ……..; ime, priimek, stopnjo izobrazbe rektorja univerze; ime, priimek, stopnjo izobrazbe dekana fakultete;

 

- odločba Vlade RS, št. 120-01/97-10 z dne 11. 12. 1997: ime, priimek, datum rojstva, naziv delovnega mesta javnega uslužbenca, naslov bivališča ……….; ime, priimek in funkcijo generalnega sekretarja Vlade RS;

 

- obračun plače za mesec januar, februar, marec, april, maj, junij, julij in avgust 2016 za ……..: ime, priimek, naslov, davčna številka, statistične podatke (Z050, Z051, Z090, Z100, Z101), šifra delovnega mesta, naziv delovnega mesta, plačni razred javnega uslužbenca/funkcionarja, plačni razred delovnega mesta, osnovno plačo FJU (u070), vrednost plačnega razreda FDMN (z073), osnovna plača za obračun (z108), položajni dodatek (c380), dodatek za delovno dobo (c020), bruto osnovo (z120, z124), redno delo, prazniki, letni dopust, boleznine, dodatek za stalno pripravljenost (c130), dežurstva (o010, o020, o031, o032, o042), bruto plača (z080), neto plača (z290), bonitete, osnovna plača za izračun prispevkov, podatek o prispevkih, olajšavah za dohodnino ter osnovi za davek, podatek o neto izplačilih prehrane ter prevoza, podatek o odtegljajih, podatke o prispevkih iz bruto (plača jih delavec) ter podatek o prispevkih na bruto (plača delodajalec), podatek o premiji za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, podatek o izplačilu na račun, številko osebnega (TRR) računa;

 

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje o opravljenem pravosodnem izpitu ……., z dne 01/06-1994: ime, priimek, datum in kraj rojstva, stopnjo in vrsto izobrazbe za ……; ime, priimek in stopnjo izobrazbe predsednika izpitne komisije;

 

- odločba Vlade RS, št. 115-17/01 z dne 25. 10. 2001: ime, priimek, datum rojstva, naslov bivališča, naziv delovnega mesta javnega uslužbenca ……..; ime, priimek in funkcijo generalnega sekretarja Vlade RS.

 

IP je ugotovil, da določeni podatki, vsebovanih v zgoraj navedenih dokumentih, vsekakor izpolnjujejo merila za osebni podatek v skladu z ZVOP-1. IP je v nadaljevanju presojal, ali je za navedene osebne podatke podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1.

 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

Glede na to, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke javnih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev (tožilca, dekana fakultete, rektorja univerze, generalnega sekretarja vlade, predsednika izpitne komisije za pravniški državni izpit), je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. V skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec oziroma funkcionar, zakonita. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

 

Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej predstavlja neposredno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja, kar pomeni, da mora organ v takšnih primerih dovoliti dostop do teh podatkov.

 

IP je v ZDT-1 preverjal pogoje za imenovanje tožilcev - 23. člen ZDT-1 določa, da je za državnega tožilca lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo po zakonu, ki ureja sodniško službo (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) ter posebne pogoje za imenovanje na državnotožilsko mesto, ki jih določa ta zakon. Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15, v nadaljevanju ZSS) pa v 8. členu določa, da je za sodnika lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje: da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik, da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost, da je dopolnil 30 let starosti, da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji, da je opravil pravniški državni izpit, da ni bil obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Navedene določbe ZDT-1 in ZSS IP posebej izpostavlja zato, ker gre v primeru osebnega podatka – letnice rojstva tožilca, tudi za osebni podatek v zvezi z delovnim razmerjem (ker je določena starost zakonski pogoj za imenovanje na funkcijo tožilca).

 

Kljub vsemu navedenemu pa v dokumentih, ki so predmet odločanja, niso prav vsi osebni podatki javnih funkcionarjev oziroma uslužbencev javni, temveč sodijo v zasebno sfero javnih funkcionarjev oziroma uslužbencev, zato jih je treba skladno s 7. členom ZDIJZ (delni dostop), v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekriti. IP je namreč ugotovil, da pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov ni podana, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke.

 

Informacije javnega značaja na: fotokopiji Diplome ………, Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete, št. 39/91 z dne 22. 3. 1991, odločbi Vlade RS, št. 120-01/97-10 z dne 11. 12. 1997, Potrdilu Ministrstva za pravosodje o opravljenem pravosodnem izpitu ……., z dne 01/06-1994, odločbi Vlade RS, št. 115-17/01 z dne 25. 10. 2001, ne predstavljajo naslednji varovani osebni podatki: dan in mesec rojstva, kraj rojstva ter naslov bivališča ……...

 

V izogib naštevanju vseh varovanih osebnih podatkov na plačilnih listah ………., pa IP navaja zgolj tiste osebne podatke, ki jih je prosilec, kot informacije javnega značaja, upravičen pridobiti in mu jih organ mora posredovati: ime, priimek, naziv in šifra delovnega mesta, plačni razred, plačni razred delovnega mesta, znesek bruto plače (z080), bruto znesek dodatka za stalno pripravljenost (c130), bruto znesek dodatka za dežurstvo (o010, o020, o031, o032, o042), bruto znesek položajnega dodatka (c380), bruto znesek prevoza na delo (i030, i050), bruto znesek prehrane na delu (i010), bruto znesek regresa (j090). Vse ostale podatke na plačilnih listih, ki so predmet presoje v tem postopku, pa mora organ pred posredovanjem prosilcu, prekriti, ker gre za varovane osebne podatke.


IP je nadalje ugotovil, da druge izjeme iz prvega odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ niso podane.


Upoštevajoč vse zgoraj navedeno, IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz drugega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da je treba, na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Zato je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe (torej delni dostop). V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa je IP v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil.


V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:

Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka