Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.04.2019
Naslov: prosilec - Vodovod sistema b d.o.o.
Številka: 090-67/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahtevala posredovanje kopij dokumentov, kjer so jasno in nedvoumno zapisane določbe, da ima organ pravico do brezplačnega in nenapovedanega dostopa na privatna zemljišča. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentacijo ne razpolaga, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-67/2019/3

Datum: 5.4.2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi , (v nadaljevanju prosilec), z dne 6.3.2019, zoper odločbo Vodovod sistema B d.o.o, Kopalniška ulica 2, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju organ), št. VB 02/2019-002 z dne 19.2.2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 6.3.2019 zoper odločbo Vodovod sistema B d.o.o št. VB 02/2019-002 z dne 19.2.2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 18.12.2018 od organa zahteval posredovanje kopij veljavnega zakona, uredbe, predpisa ali druge pravne podlage, v kateri so jasno in nedvoumno zapisane določbe, da

 

  1. morajo občani in drugi lastniki nepremičnin, tudi brez sklenjene pogodbe o služnosti, omogočiti osebju gospodarskih javnih služb brezplačen dostop do infrastrukture, s katero upravljajo.
  1. imajo predstavniki gospodarskih javnih služb pravico, nenapovedano in brez obvestila zakonitim lastnikom nepremičnin, kršiti zagotovljeno lastninsko pravico in dostopati do infrastrukture, ki jo upravljajo kadarkoli in to tudi v ne nujnih primerih.

 

Zahtevi prosilca je organ ugodil in prosilcu z dopisom št. VB 01-2018-191/1 z dne 20.12.2018  posredoval odgovor na zahtevek. Organ je prosilcu posredoval zakonske osnove in navedene vire (uradni list RS) ter citirani člen zakona, ki dovoljuje pristop do odjemnih mest oziroma števca porabe vode, o čemer naj bi prosilec povprašal.

 

Prosilec  je dne 1. 2. 2019 na IP naslovil pritožbo zoper molk organa. Organ je po pozivu IP, da naj odloči v skladu z določbami ZDIJZ, izdal določbo št. VB 02/2019-002 z dne 19.2.2019, s katero je zahtevo prosilca z dne 18.12.2018 in ugovor prosilca z dne 4.1.2019 zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je zadostil pogojem iz 26.a člena ZDIJZ, saj je prosilcu posredoval zakonske osnove z navedenimi viri ter citiranim členom zakona, ki dovoljujejo pristop do odjemnih mest oziroma števca porabe vode. Glede pritožbe prosilca z dne 4.1.2019 je organ pojasnil, da skladno z določili petega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso dolžni posredovati informacij, ki so javno dostopne, saj so prosilca že napotili na spletno stran Uradnega lista RS, kjer se informacije nahajajo.

 

Dne 6.3.2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. VB 02/2019-002 z dne 19.2.2019, v kateri je navedel, da je organ neupravičeno zavrnil njegovo zahtevo zaradi pomanjkljivo posredovanih podatkov, kljub pozivu Informacijskega pooblaščenca (dopis št.: 090-17/2019/4 z dne 14. 02. 2019 - drugi odstavek), da naj mu posredujejo kopije dokumentov, kjer je jasno zapisano, da ima organ pravico do brezplačnega in nenapovedanega dostopa na privatna zemljišča. Prosilec  je navedel, da se je organ ponovno izognil posredovanju zahtevanih podatkov, saj kljub podrobnemu prebiranju, posredovani predpisi ne določajo, da imajo predstavniki organa pravico do brezplačnega in nenapovedanega dostopa na privatno zemljišče in vodomernih jaškov, temveč je navedeno le, da imajo prost dostop. Nadalje je prosilec pojasnil, da imamo pravico prostega dostopa vsi tudi do knjižnic in avtocest, kar pa še ne pomeni, da je tudi uporaba le tega povsem brezplačna. Pri omenjenem prostem dostopu, pa gre dejansko za dostop na zemljišča v privatna lasti, kar je grob poseg v lastninske pravice oziroma motenje posesti, kar pa je v zakonu opredeljeno kot kaznivo dejanje. Poleg navedenega je prosilec pojasnil, da organ nima z lastniki sklenjene niti služnostne pogodbe, posledično jim tudi predpisi, ki so jih sprejeli, ne morejo dovoljevati kršitve ustavno varovane lastninske pravice, sicer so le ti v nasprotju z ustavo. Glede na navedeno prosilec ne vidi razloga, da bi moral organu zaradi javnega interesa omogočiti brezplačno uporabo lastnine, za katero plačuje tudi davke, medtem ko mu organ zaračunava vse storitve v celoti.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. VB 02/2019-002/2 z dne 12.2.2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-67/2019/2 z dne 2.4.2019. Organ je IP pojasnil, da je edina pravna podlaga, ki mu omogoča prost dostop do zemljišč, že bila posredovana prosilcu, v dopisu št. VB 01-2018-191/1 z dne 20.12.2018. Organ z drugimi dokumenti oz. pravno podlago, kjer bi bilo zapisano, da imajo uslužbenci gospodarskih javnih služb pravico do brezplačnega in nenapovedanega dostopa na privatna zemljišča, ne razpolaga, zato je prosilcu ne more posredovati. Organ je še pojasnil, da v kolikor bi obstajala pravna podlaga, ki bi omogočala povračilo stroškov dostopa do privatnega zemljišča, bi jo organ vsekakor upošteval pri svojem delu, saj organ izvaja javno službo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da se informacij, ki se posredujejo na podlagi določb ZDIJZ, nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Glede na navedeno se IP ni posebej opredeljeval do navedb prosilca glede posega v lastninsko pravico oziroma motenja posesti. Ti argumenti namreč niso pravno relevantni za odločitev v postopku dostopa do informacij javnega značaja, saj IP nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa glede opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.

 

Iz pritožbe prosilca, z dne 6.3.2019, izhaja, da se prosilec pritožuje zoper celotno odločbo št. VB 02/2019-002 z dne 19.2.2019, saj posredovane informacije niso informacije, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 18.12.2018. Predmet tega pritožbenega postoka je torej vprašanje, ali organ razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca, ki prosilcu še niso bili posredovani.

 

IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru organ izvajalec javne službe, zato je zavezanec na podlagi 1. člena ZDIJZ. Nadalje je IP ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 18.12.2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga  pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti oziroma podatki, ki so zahtevani v zahtevi prosilca z dne 18.12.2018 in o katerih je odločil organ v izreku izpodbijane odločbe, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

 

IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 2.4.2019, IP ne dvomi v navedbe organa, da z dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi z dne 18.12.2018, organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal.

Glede na navedbe organa in na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je prosilcu v obliki napotitve že posredoval zakonske osnove z navedenimi viri ter citiranim členom zakona, ki dovoljujejo pristop do odjemnih mest oziroma števca porabe vode. V telefonskem razgovoru je organ še dodatno pojasnil, da dokument, kjer je jasno zapisano, da imajo uslužbenci gospodarskih javnih služb pravico do brezplačnega in nenapovedanega dostopa na privatna zemljišča ne obstaja. Iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja, kot jo določa 4. člen ZDIJZ, namreč izhaja, da so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki se (že) nahajajo v materializirani obliki, torej v obliki dokumenta, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka