Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.08.2019
Naslov: prosilec - Vodovod kanalizacija Snaga d.o.o.
Številka: 090-178/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov v zadevi »odklopa/priklopa večstanovanjskega objekta iz javnega vodovodnega omrežja«  Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil zaradi neobstoja dokumentov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z dokumentom iz 1. točke zahteve prosilca razpolaga, da pa ta vsebujejo varovane osebne podatke. IP je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevan dokument iz 1. točke njegove zahteve, na način, da v dokumentih prekrije varovane osebne podatke. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil in potrdil odločitev prvostopenjskega organa.

 

 

ODLOČBA:


Številka: 090-178/2019/6
Datum: 6. 8. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …, z dne 11. 7. 2019, zoper odločbo JAVNEGA PODJETJA VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o, Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. IJZ-VO/19-1 z dne 3. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca z dne 11. 7. 2019 zoper odločbo Javnega podjetja Vodovod kanalizacija Snaga d.o.o. št. IJZ-VO/19-1 z dne 3. 7. 2019 se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta Nalog št. 70028277, pri čemer je dolžan prekriti osebne podatke, in sicer priimka za besedilom »ukinitev priključka na NO opravila« ter ime, priimek, telefonsko številko, e-pošto in faks na dnu dokumenta levo, za besedilom »Pripravil«.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 19. 6. 2019, po elektronski pošti, na organ naslovil zahtevo za posredovanje celotnega oziroma zbirnega računa odklopa/izkopa vodovodnega priključka na … (brez osebnih podatkov), ter fco dokumenta, iz katerega bo razvidno kdaj in v kakšni sestavi je bila sprejeta odločitev, (po prejemu predmetnega zaprosila stanovalcev … z dne 1. 9. 2015), na podlagi katere je bil posredovan ‘ukaz’ po odprtju delovnega naloga za ponovni priklop … na javno vodovodno omrežje.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. IJZ-VO/19-1 z dne 3. 7. 2019. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da zahtevane informacije javnega značaja ne obstajajo, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je zahtevo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ zavrnil.

Dne 11. 7. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. IJZ-VO/19-1 z dne 3. 7. 2019, v kateri je navedel, da navedbam organa enostavno ne verjame, saj je zavrnilni razlog o neobstoju zahtevanih listin nemogoč, v vsaj približno urejenem podjetju. Prosilec je glede neobstoja celotnega oziroma zbirnega računa odklopa/izkopa vodovodnega priključka na … pojasnil, da je bil za potrebe odklopa/izkopa vodovodnega priključka na …, dne 11. 10. 2011, odprt delovni nalog s številko 210001095, s potrebnimi delovnimi postopki. Nadalje je prosilec pojasnil, da se delovni nalog kot tak, zaključi s plačilom vseh knjiženih stroškov na številko istega delovnega naloga. Eden od »procesnih« korakov v »življenju« delovnega naloga je po mnenju prosilca tudi zbirni račun vseh stroškov delovnega naloga, ki se lahko kasneje (ali pa tudi prej) parcialno deli na posamezne postavke in/oz. posamezne plačnike. Glede na navedeno prosilec meni, da mora obstajati celotni oz. zbirni račun za odklop/izkop vodovodnega priključka na …. Prosilec je navedel še svoje domneve/ špekulacije za morebitni neobstoj zahtevanega dokumenta. Glede navedb organa, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega je razvidno kdaj in v kakšni sestavi je bila sprejeta odločitev, na podlagi katere je bil posredovan »ukaz« po odprtju delovnega naloga za ponovni priklop … na javno vodovodno omrežje, je prosilec pojasnil, da nedvomno, v vsaj približno urejenem podjetju, ni proste presoje oz. arbitrarnega odpiranja delovnih nalog, ampak to izvede za to odgovorna služba, na osnovi predhodno podpisane pogodbe naročnik/izvajalec ali izdane naročilnice za izvedbo določenih/naročenih del. V predmetni/specifični zadevi je organ razpolagal z zaprosilom stanovalcev za ponovni priklop … v javno vodovodno omrežje, z dne 1. 9. 2015, ki pa nikakor ne izpolnjuje zakonsko predpisanih/potrebnih elementov za izvedbo ponovnega prikopa na javno vodovodno omrežje, to je pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Glede na navedeno prosilec meni, da je moral ponovno 'nekdo', ki ima moč v organu, osebno posredovati z ukazom, da se nemudoma priključi … v javno vodovodno omrežje, kar pa mora biti v takšni ali drugačni obliki pisno zabeleženo v dokumentaciji odprtega delovnega naloga za ponovni priklop … v javno vodovodno omrežje. Navedel je še svoje domneve za morebitni neobstoj zahtevanega dokumenta. Prosilec zahteva, da IP osebno razišče predmetno zadevo in pridobi zahtevane dokumente. V kolikor organ resnično ne razpolaga z zbirnim računom odklopa/izkopa vodovodnega priključka na …, naj mu organ posreduje posamezne račune posredovane vsem stanovalcem/imetnikom stanovanjske pravice na ….

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 24. 7. 2019, z dopisom št. VOK-708-003/2019-006, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je dne 1. 8. 2019, z namenom ugotovitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera, št. 090-178/2019/4 z dne 1. 8. 2019,  je organ pojasnil, da se strošek posameznih storitev zabeleži v delovni nalog, v konkretnem primeru delovni nalog 210001095, nato iz delovnega naloga nastane nalog 70028277, ki predstavlja zbirnik vseh stroškov, na podlagi katerega se iz informacijskega sistema SAP kreirajo računi po posameznih lastnikih. Organ je IP predložil Nalog št. 70028277, iz katerega je razviden zbirnik vseh stroškov in služi kot podlaga za izstavitev dejanskih posameznih računov. Glede zahtevanega dokumenta, iz katerega je razvidno kdaj in v kakšni sestavi je bila sprejeta odločitev, (po prejemu predmetnega zaprosila stanovalcev … z dne 1. 9. 2015), na podlagi katere je bil posredovan ‘ukaz’ po odprtju delovnega naloga za ponovni priklop … na javno vodovodno omrežje, je organ pojasnil, da je šlo v konkretnem postopku priklopa na javno vodovodno omrežje za posebno situacijo, ker objekt na … ni bil obnovljen skladno z gradbenim dovoljenjem, saj ni šlo za enostanovanjsko hišo, ampak 23 stanovanjski objekt, kar je pomenilo 22 nelegalnih stanovanj. Objekt na … je bil odklopljen z vodovodnega omrežja od 14. 10. 2011, stanovalci pa so začeli postopek ponovnega priklopa že pred samim odklopom, kar organ dokazuje s pisno Vlogo za soglasje za priključitev na vodovod, z dne 1. 9. 2011, soglasje S-1201-11. Stanovalci so v vmesnem času posredovali na organ še Vlogo za izdajo soglasja, z dne 30. 10. 2013 št. S-1331-13, Vlogo za izdajo soglasja, z dne 28. 4. 2014 št. S-538/2014, ki pa je bila rešena dne 5. 5. 2014 z izdanim soglasjem S-538/2014, vendar vodovod še ni bil priklopljen. Stanovalci so dne 1. 9. 2015 podali na organ še  Vlogo za ponovni priklop na vodovodno omrežje, prav tako so bili večkrat tudi na neformalnih sestankih pri organu in sami ves čas izvajali vse elemente postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. V objektu so kljub odklopu z vodovodnega omrežja živeli ljudje in si na svoj način poskušali zagotoviti oskrbo s pitno vodo. Organ je bil s tem ves čas seznanjen in je na osnovi vseh pisnih vlog za ponovni priklop in predhodnih sestankov, ter zavedanja organa, da bo gradbeno dovoljenje za objekt na …, glede na vse razpoložljive podatke tudi pridobljeno, izvedel postopek priklopa na vodovodno omrežje. Odločitev sta na podlagi vsega navedenega sprejela direktor družbe in direktor sektorja Vodovod, za kar pa posebna pisna dokumentacija o odločitvi ne obstaja.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je prosilec v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, z dne 3. 7. 2019, poleg dokumentov iz prvotne zahteve, ki jo je vložil dne 19. 6. 2019, svoj zahtevek razširil še na nove dokumente. Med drugim v pritožbi od organa zahteva, da če VO-KA res ne razpolaga z zbirnim računom, naj se VO-KA  izkaže z vsemi računi, ki jih je VO-KA izdala posamezno. Gre za dokumente, ki jih prosilec poprej v postopku ni zahteval, zato organ o teh dokumentih z izpodbijano odločbo ni odločal. Ker prosilec teh dokumentov ni zahteval v zahtevi z dne 19. 6. 2019, se v pritožbenem postopku glede tega ne more pritožiti. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da je organ na ogledu in camera dne 1. 8. 2019 prepoznal razširitev zahteve z dne 19. 6. 2019 kot novo zahtevo in je o njej odločil z odločbo št IJZ-VO/19-1/1, s čimer je seznanil IP.  Ker je IP v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo prosilca z dne 19. 6. 2019 in pritožbo prosilca, IP o razširjenem delu zahtevka prosilca v tem postopku ni odločal.   

IP tako ugotavlja, da je predmet zahteve in pritožbe prosilca dostop do celotnega oziroma zbirnega računa odklopa/izkopa vodovodnega priključka na … (brez osebnih podatkov) in fco dokument, iz katerega bo razvidno, kdaj in v kakšni sestavi je bila sprejeta odločitev, (po prejemu predmetnega zaprosila stanovalcev … z dne 1. 9. 2015), na podlagi katere je bil posredovan ‘ukaz’ po odprtju delovnega naloga za ponovni priklop … na javno vodovodno omrežje.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 19. 6. 2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP je na ogledu in camera, dne 1. 8. 2019 ugotovil, da organ zbirnika vseh stroškov ne vodi v obliki zbirnega računa odklopa vodovodnega priključka na …, temveč kot dokument Nalog št. 70028277, iz katerega je razviden zbirnik vseh stroškov. IP pojasnjuje, da ZDIJZ nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa, saj prosilec pogosto ne ve, kakšni dokumenti v določenem postopku nastanejo, kdo z njimi razpolaga in kakšno je točno poimenovanje teh dokumentov. Organ mora zato, v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, prosilcu dati na razpolago vse dokumente, ki se nanašajo na določeno vprašanje in prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti v zvezi s področjem, ki ga zanima, organ razpolaga. Upoštevaje navedeno organ v konkretnem primeru razumevanja zahteve prosilca ne bi smel omejiti le na dokumente poimenovane kot račun oz. zbirni račun, ampak bi moral zahtevo prosilca v konkretnem postopku tolmačiti širše.

Širše razumevanje zahteve prosilca je IP privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Organ je v odločbi napačno ugotovil, da zahtevani celotni oziroma zbirni račun odklopa/izkopa vodovodnega priključka na … ne obstaja. IP ugotavlja, da organ razpolaga z dokumentom Nalog št. 70028277, ki po vsebini ustreza zbirnemu računu odklopa/izkopa vodovodnega priključka na ….  Ker je IP ugotovil, da dokument izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njega dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

IP je ob pregledu dokumenta ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je prosilec zahteval dostop do dokumenta brez osebnih podatkov, ki tudi sicer predstavljajo varovane osebne podatke in tako izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, jih je organ dolžan prekriti, kot to izhaja iz izreka 1. točke te odločbe.

IP dalje ugotavlja, da organ z dokumentom, iz katerega bo razvidno, kdaj in v kakšni sestavi je bila sprejeta odločitev, (po prejemu predmetnega zaprosila stanovalcev … z dne 1. 9. 2015), na podlagi katere je bil posredovan ‘ukaz’ po odprtju delovnega naloga za ponovni priklop … na javno vodovodno omrežje, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.
Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa ter sprejemanja odločitev glede izvedbe posameznih aktivnosti (priklopa/odklopa iz vodovodnega omrežja). V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Skladno z načelom zakonitosti IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa na ogledu in camera, kako je prišlo do odločitve, da se objekt na … priklopi na vodovodno omrežje, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ z dokumentom, iz katerega bo razvidno, kdaj in v kakšni sestavi je bila sprejeta odločitev, (po prejemu predmetnega zaprosila stanovalcev … z dne 1. 9. 2015), na podlagi katere je bil posredovan ‘ukaz’ po odprtju delovnega naloga za ponovni priklop … na javno vodovodno omrežje, ne razpolaga. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne in skladne ter podprte z ugotovitvami IP z ogleda in camera ter listinami, ki jih je organ predložil IP na vpogled v okviru tega postopka (npr. vse pisne vloge stanovalcev … in izdana soglasja). Prav tako je organ brez zadržkov pojasnil, da sta odločitev na podlagi vsega navedenega sprejela direktor družbe in direktor sektorja Vodovod, za kar pa poseben pisni dokument o odločitvi pri organu ne obstaja.
 
Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

Na koncu IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, posledično so navedbe prosilca glede domnev/špekulacij o neobstoju dokumenta za ta pritožbeni postopek brezpredmetne.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil,  da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP izpodbijano odločbo organa delno odpravil, in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248.člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Urša Pleterski
raziskovalka pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke