Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.06.2008
Naslov: prosilec - Višje sodišče v Ljubljani
Številka: 021-52/2008
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Delno odobreno



Številka:  021-52/2008
Datum: 2. 6. 2008

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. Su 115/2008 z dne 18. 4. 2008 Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo



O D L O Č B O:


1.    Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

2.    Organ je dolžan prosilcu v roku 15 (petnajstih) dni po prejemu te odločbe posredovati fotokopiji odločbe št. Su 116/2007 z dne 12. 11. 2007 o odlogu sklenitve delovnega razmerja in prošnje za odložitev sklenitve delovnega razmerja z dne 1. 11. 2007, na podlagi katere je bila izdana odločba št. Su 116/2007 z dne 12. 11. 2007, pri čemer mora prekriti naslednje osebne podatke:
-    v obeh dokumentih elektronski naslov, telefonsko številko in naslov bivališča posameznika, ki je vložil prošnjo za odlog,
-    v prošnji posameznika z dne 1. 11. 2007 celotno drugo vrstico obrazložitve in v četrti vrstici obrazložitve zadnjo besedo v oklepaju (ime delovnega telesa),
-    v odločbi št. Su 116/2007 z dne 12. 11. 2007:
o     v drugi vrstici drugega odstavka obrazložitve, besedilo za besedno zvezo »zaposlen na«,
o    celotno tretjo vrstico drugega odstavka obrazložitve,
o    v tretji vrstici predzadnjega odstavka obrazložitve, besedilo za besedno zvezo »zaposlen na«,
o    celotno četrto vrstico predzadnjega odstavka obrazložitve.

3.    V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 31. 3. 2008 na organ naslovil zahtevo za fotokopijo vloge nekdanjega uslužbenca pri organu, ……. iz Ljubljane, s katero je zaprosil za odložitev sklenitve delovnega razmerja pri Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in fotokopijo akta sodišča, s katerim je sodišče odločilo o odlogu sklenitve delovnega razmerja. Prosilec se je skliceval na ZDIJZ, pri čemer je poudaril, da ta v tretjem odstavku 6. čl. določa, da se dovoli dostop do podatkov, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ne glede na izjeme iz prvega odstavka istega člena. Prosilec predlaga, če so na zaprošenih dokumentih navedeni osebni podatki, naj mu organ, v skladu s 7. čl. ZDIJZ, dovoli delni dostop tako, da se osebni podatki na kopijah fizično prekrijejo.

V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 18. 4. 2008 izdal odločbo št. Su 115/2008, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da zahteva prosilca ni utemeljena. Organ najprej ugotavlja, da tako vloga posameznika, s katero je ta prosil za odlog obveznosti sklenitve delovnega razmerja, kot tudi odločba Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je odločilo o tej prošnji, izpolnjujeta kriterije, ki jih za informacijo javnega značaja določa prvi odstavek 4. č. ZDIJZ. Vendar pa ZDIJZ v 3. tč. prvega odstavka 6. čl. določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S tem je priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) določa, da se z varstvom osebnih podatkov preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov (1. čl. ZVOP-1). Osebni podatek je po 1. tč. 6. čl. ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika. Uradna oseba organa ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za zahtevo posameznika po pridobitvi informacije o drugem, točno določenem posamezniku. Prosilec se namreč želi seznaniti z vsebino prošnje za odlog sklenitve delovnega razmerja. S tem pa prosilec po oceni uradne osebe organa ne bi pridobil pomembnih informacij o delu organa, ampak o konkretnem posamezniku. Namen načela odprtosti delovanja organov, ki je uzakonjeno v 2. čl. ZDIJZ, pa je pridobivanje javnih informacij o delu organa, ne pa enega posameznika o drugem posamezniku. Z razkritjem vsebine prošnje oziroma razlogov, ki jih je posameznik navedel za odlog obveznosti sklenitve delovnega razmerja, bi po oceni organa prišlo do neupravičenega posega v njegovo ustavno pravico do zasebnosti. Varstvo zasebnosti oziroma osebnih podatkov pa je po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ legitimen razlog, zaradi katerega se lahko dostop do vsebine navedene prošnje zavrne. Glede na to, da je vsebina prošnje bistveni del odločbe organa in je po oceni uradne osebe organa iz nje ni mogoče izločiti, ne da bi to ogrozilo njeno zaupnost, je treba zavrniti tudi dostop do omenjene odločbe. Ob tem uradna oseba tudi dodaja, da v obravnavanem primeru ne gre za izjemo iz prve alineje 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ. Zahtevani podatki namreč niso podatki, ki bi bili povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, saj imenovani ni zaposlen pri organu. 

Na zavrnilno odločbo organa je prosilec dne 25. 4. 2008 pri organu vložil pritožbo, ki jo je organ, z dopisom št. Su 115/2008 z dne 28. 4. 2008, poslal v odločanje Pooblaščencu. Organ je pritožbi, v skladu z 245. čl. ZUP, priložil tudi dokumente, ki jih je zahteval prosilec.

Prosilec v pritožbi navaja, da je organ napačno uporabil materialno pravo, zato je odločitev napačna. Pri zaprošenih informacijah gre nedvomno za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, pri čemer je predvsem nepomembno, ali je javni uslužbenec že zaposlen pri tem organu ali pri drugem organu ali delodajalcu. Pri tem je seveda možno, da zaprošena dokumenta vsebujeta posamezne podatke, ki niso informacije javnega značaja, zato je prosilec že v prošnji navedel, naj mu organ omogoči delni dostop in denimo prekrije osebne podatke. Nikakor pa se ni mogoče strinjati z oceno organa, da bi z razkritjem razlogov (ki bi bili lahko le v posameznih podrobnostih denimo osebni podatki) za odlog sklenitve delovnega razmerja prišlo do neupravičenega posega v pravico do zasebnosti. Še manj pa to velja za odločbo organa, s katero je odločil o vlogi javnega uslužbenca, kjer mora biti med drugim razvidna tudi pravna podlaga za odločitev. Obveznost sklenitve delovnega razmerja pri sodišču za pripravnike, ki so v času pripravništva sklenili delovno razmerje na sodišču, izhaja iz Zakona o pravniškem državnem izpitu (11. a člen), zato gre nedvomno za podatke, ki se nanašajo na delovno razmerje. Prosilec se tudi ne strinja z oceno organa, da želi pridobiti podatke o posamezniku, saj je v prošnji jasno navedel, da želi pridobiti podatke o odločitvi organa in podatke o razlogih za tako odločitev. V tem primeru velja poudariti nadzorno funkcijo dostopa do informacij javnega značaja, ki omogoča preverjanje pravilnosti in zakonitosti odločitev državnih organov. In to na način, da se ne poseže v pravico do (informacijske) zasebnosti posameznika (javnega uslužbenca), kar omogoča delni dostop. Glede na navedeno prosilec predlaga Informacijskemu pooblaščencu, da izpodbijano odločbo odpravi in naloži zavezancu za posredovanje informacij javnega značaja, da mu omogoči dostop do zahtevanih informacij.

Pritožba je utemeljena.

1.    Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).  

Upoštevaje vse navedeno in definicijo informacije javnega značaja po 1. odst. 4. čl. ZDIJZ,  Pooblaščenec zaključuje, da v predmetni zadevi ni sporno, da sta oba dokumenta, ki ju je zahteval prosilec, informaciji javnega značaja. Navedeno namreč ugotavlja že organ v izpodbijani odločbi.

2.    Pravni interes

Pooblaščenec  pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ).

Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Navedeno pomeni, da je v postopku dostopa do informacij javnega značaja potrebno presojati informacije kot take in ne z vidika posameznega prosilca.

3.    Izjeme od prostega dostopa

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Le – ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Na tej podlagi je Pooblaščenec preučil dokumenta, ki ju zahteva prosilec in v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa, določena v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

4.    Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in uporaba instituta delnega dostopa

Pooblaščenec ugotavlja, da se je organ v zavrnilni odločbi skliceval na  obstoj izjeme iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1).

Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.

Pooblaščenec je vpogledal v oba dokumenta, ki ju je zahteval prosilec in ugotovil, da dokumenta vsebujeta tudi naslednje podatke:
-    osebne podatke posameznika, ki je prosil za odlog sklenitve delovnega razmerja (njegovo osebno ime in priimek, elektronski naslov, domači naslov, telefonsko številko, zaposlitev),
-    ime in priimek predsednika organa in njegov elektronski naslov ter imena in priimke javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu oz. pri drugem organu.

Na podlagi zgoraj citiranih določb ZVOP-1 Pooblaščenec najprej ugotavlja, da v prejšnjem odstavku navedeni podatki nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu ZVOP-1. Vendar pa je na tem mestu treba poudariti, da je ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja njena nadzorna funkcija in prav ta se je z novelo ZDIJZ (Uradni list RS, št. 61/2005), ki je stopila v veljavo 15. 07. 2005, še okrepila, saj je v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S tem se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

V skladu s 1. čl. Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami), je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, pri čemer javni sektor po tem zakonu sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Upoštevaje navedeno sledi, da osebni podatki javnih uslužbencev, ki se pojavljajo v zvezi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja, niso varovani osebni podatki.

Ustava RS v prvem odstavku 129. člena določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (130. člen). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 27/2007), ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami, ZSPJS), ki v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti.

Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, kar pomeni, da tudi v primeru sodnikov pride v poštev določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravzaprav predstavlja izjemo (določenih) izjem, tako tudi izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena. ZDIJZ. To pomeni, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ne gre za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato osebno ime in podpis ter elektronski naslov višjega sodnika – predsednika organa, niso varovani osebni podatki.

V zvezi z ugotovljenim gre tako zaključiti, da niso varovani osebni podatki predsednika višjega sodišča in njegov elektronski naslov ter imena in priimki javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu oz. pri drugem organu, saj gre za osebne podatke, ki se nanašajo na javnega funkcionarja oz. javne uslužbence, v obeh dokumentih pa se pojavljajo v zvezi z opravljanjem javne funkcije oz. delovnega razmerja. Upoštevaje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ je zato dostop do navedenih podatkov potrebno dovoliti.

Pooblaščenec pa se je v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali so prosto dostopni osebni podatki posameznika, ki je prosil za odlog sklenitve delovnega razmerja na podlagi 11. a člena Zakona o pravniškem državnem izpitu.

V zvezi z navedenim Pooblaščenec najprej ugotavlja, da iz prošnje posameznika z dne 1. 11. 2007 in odločbe Su 116/2007 z dne 12. 11. 2007 izhaja, da je bil posamezniku, v skladu z 11. a členom Zakona o pravniškem državnem izpitu  (Ur. l. RS, št. 83/2003, v nadaljevanju ZPDI-UPB1,) dne 17. 10. 2007 vročen poziv na sklenitev delovnega razmerja pri sodišču. Iz navedenega izhaja, da je posameznik, v skladu s 3. čl. ZPDI-UPB1, sodniško pripravništvo opravljal kot oseba v delovnem razmerju na sodišču. Obveznost sklenitve delovnega razmerja po 11. a členu ZPDI – UPB1 se namreč nanaša samo na sodniške pripravnike, ki so opravljali sodniško pripravništvo kot osebe v delovnem razmerju na sodišču. 11. a člen ZPDI – UPB1 določa, da je sodniški pripravnik, ki je opravil sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, dolžan po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto na sodišču, pri državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali pri Ministrstvu za pravosodje najmanj za čas trajanja pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem na sodišču. Če sodniški pripravnik ne sklene delovnega razmerja na poziv iz drugega odstavka tega člena, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva.

V skladu z definicijo iz 1. čl. ZJU so sodniški pripravniki, ki opravljajo sodniško pripravništvo kot osebe v delovnem razmerju na sodišču, javni uslužbenci. Kot izhaja iz 11. a člena ZPDI – UPB1, imajo ti javni uslužbenci, po opravljenem pravniškem državnem izpitu, dolžnost skleniti delovno razmerje na sodišču, pri državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali pri Ministrstvu za pravosodje, v nasprotnem primeru pa so dolžni povrniti stroške izobraževanja. Informacija, ki jo zahteva prosilec, torej izvira iz delovnega razmerja posameznika kot sodniškega pripravnika - javnega uslužbenca, saj je posameznik opravljal sodniško pripravništvo v delovnem razmerju na sodišču. Pri zahtevanih informacijah gre torej za podatke v zvezi z izpolnitvijo obveznosti, ki izvira iz tega delovnega razmerja, torej za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pri tem niso relevantne navedbe organa, da posameznik ni (več) v delovnem razmerju pri organu. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je posameznik pri organu opravljal sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju in da prosilec zahteva informacije, ki se nanašajo na delovno razmerje posameznika kot sodniškega pripravnika in na obveznosti, ki izvirajo iz tega delovnega razmerja. Prosilec torej zahteva podatke, ki se nanašajo na delovno razmerje javnega uslužbenca. 

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da osebni podatki posameznika, ki je prosil za odlog sklenitve delovnega razmerja na podlagi 11. a čl. ZPDI – UPB – 1, niso varovani osebni podatki. Podatek o tem (ime in priimek), da je bil nekdo v delovnem razmerju kot sodniški pripravnik na sodišču in da svoje obveznosti iz tega delovnega razmerja še ni v celoti izpolnil (prošnja za odlog sklenitve delovnega razmerja in odločba o tem, da se prošnji ugodi), je prosto dostopna informacija javnega značaja. Niso pa prosto dostopni tisti osebni podatki posameznika, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca pri organu (njegov elektronski naslov, domači naslov, telefonska številka, zaposlitev), pri katerem je tudi nastalo delovno razmerje oz. razmerje sodniškega pripravništva. Navedeni osebni podatki namreč nimajo nobene zveze z opravljanjem dela javnega uslužbenca pri tem organu, ker niso povezani z opravljanjem sodniškega pripravništva in z obveznostmi, ki iz tega sledijo. V zvezi z navedenim gre ugotoviti, da imajo javni uslužbenci pravico do varstva osebnih podatkov, glede katerih ni podana izjema od izjem po 3. odstavku 6. čl. ZDIJZ, ker ti osebni podatki v ničemer ne vplivajo na izvrševanje pravic in obveznosti posameznika kot javnega uslužbenca. Zasebni elektronski naslov, domači naslov, zasebna telefonska številka in trenutna zaposlitev posameznika namreč s konkretnim delovnim razmerjem pri organu nimajo nobene zveze, saj se ne nanašajo na posameznika kot javnega uslužbenca. V tem delu je torej podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti.

Po preučitvi vsebine zahtevane informacije Pooblaščenec obenem ugotavlja, da je organ zavzel napačno stališče, da v konkretnem primeru uporaba instituta delnega dostopa ni mogoča.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 s spremembami) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
 
Upoštevaje navedeno mora organ iz dokumentov, ki jih zahteva prosilec, izločiti informacije, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, v preostalem delu pa dostop do zahtevane informacije prosilcu dovoliti. Organ mora prosilcu v roku 15 dni po prejemu te odločbe posredovati fotokopiji odločbe št. Su 116/2007 z dne 12. 11. 2007 o odlogu sklenitve delovnega razmerja in prošnje za odložitev sklenitve delovnega razmerja z dne 1. 11. 2007, na podlagi katere je bila izdana odločba št. Su 116/2007, pri čemer mora prekriti naslednje osebne podatke:
-    v obeh dokumentih elektronski naslov, telefonsko številko in naslov bivališča posameznika, ki je vložil prošnjo za odlog,
-    v prošnji posameznika z dne 1. 11. 2007 celotno drugo vrstico obrazložitve in v četrti vrstici obrazložitve zadnjo besedo v oklepaju (ime delovnega telesa),
-    v odločbi št. Su 116/2007 z dne 12. 11. 2007:
o     v drugi vrstici drugega odstavka obrazložitve, besedilo za besedno zvezo »zaposlen na«,
o    celotno tretjo vrstico drugega odstavka obrazložitve,
o    v tretji vrstici predzadnjega odstavka obrazložitve, besedilo za besedno zvezo »zaposlen na«,
o    celotno četrto vrstico predzadnjega odstavka obrazložitve.

Po preizkusu po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da v zahtevanih dokumentih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil. Ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ZDIJZ), je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
 


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka