Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.11.2020
Naslov: prosilec - Višje sodišče v Ljubljani
Številka: 090-213/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do vseh dokumentov, ki so nastali v postopku (strokovnega) nadzora poimensko navedene sodnice zaradi kršitev človekovih pravic in vseh dokumentov, ki se navezujejo na oceno sodniške službe te sodnice. Organ je zahtevo prosilca v delu, ki se je nanašala na samo oceno sodniške službe zavrgel, ker je ugotovil, da je o tem delu zahteve istega prosilca že odločalo Okrožno sodišče, zahtevo glede dokumentov iz postopka zaradi kršitev človekovih pravic je zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Glede dokumentov iz postopka v zvezi z oceno sodniške službe, pa je organ določene dokumente prosilcu posredoval v celoti, dostop do drugih mu je v celoti ali pa deloma zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je ugotovil, da je takšna odločitev organa pravilna in zakonita ter pri tem naredil presojo, kateri od zahtevanih dokumentov in podatkov so javni, ker so povezavi s funkcijo omenjene sodnice in kateri spadajo v zasebno sfero funkcionarja. Posledično je pritožbo prosilca zavrnil, pri tem pa kot neupoštevno označil pritožbeno sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 4/2020, s katerim prosilec utemeljuje upravičenost dostopa do zavrnjenih dokumentov.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-213/2020/4

Datum: 17. 11. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju: prosilec), z dne 22. 9. 2020, zoper sklep in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 318/2020-6 z dne 14. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 22. 9. 2020 zoper sklep in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. Su 318/2020-6 z dne 14. 9. 2020, se zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali. 

 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 27. 8. 2020 od organa zahteval fotokopije vseh dokumentov, ki so nastali v postopku (strokovnega) nadzora sodnice … (v nadaljevanju: omenjena sodnica) zaradi kršitev človekovih pravic, ter vseh dokumentov, ki se navezujejo na oceno sodniške službe omenjene sodnice izdelane 12. 3. 2015.

 

Poleg tega je prosilec istega dne (27. 8. 2020) podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja tudi na Okrožno sodišče v Ljubljani in zahteval dostop do pritožbe omenjene sodnice zoper oceno sodniške službe z dne 12. 3. 2015. Okrožno sodišče je z dopisom št. Su 487/2020 z dne 31. 8. 2020, na podlagi 20. člena ZDIJZ, to zahtevo odstopilo organu in navedlo, da je prosilec zahtevo za dostop do ocene omenjene sodnice in do navezujočih se dokumentov vložil tudi pri njih. Pri tem je Okrožno sodišče pojasnilo, da so prosilcu posredovali izrek ocene, medtem ko z drugimi dokumenti ne razpolagajo, zato zadevo odstopajo organu.  

 

Organ je nato z dopisom št. Su 318/2020-4 z dne 3. 9. 2020 o odstopu zahteve obvestil prosilca in mu pojasnil, da so bili v postopku izdelave sodniške ocene izdelani ali pridobljeni dokumenti, ki jih je naštel v tem dopisu, prosilca pa pozval, naj mu sporoči, katere od naštetih dokumentov zahteva po ZDIJZ.

 

Prosilec je z vlogo z dne 4. 9. 2020 organu odgovoril, da zahteva vseh 16 dokumentov, naštetih v dopisu organa št. Su 318/2020-4 z dne 3. 9. 2020.

 

Organ je nato izdal sklep in odločbo, št. Su 318/2020-6 z dne 14. 9. 2020. S sklepom je prosilčevo zahtevo za posredovanje ocene sodniške službe za omenjeno sodnico, št. SuZ 85/2014 z dne 12.3.2015, zavrgel kot nedovoljeno, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je ugotovil, da je Okrožno sodišče v Ljubljani o tem delu zahteve že odločilo, tako, da je prosilcu dovolilo dostop do izreka navedene ocene, v preostalem delu pa je zahtevo odstopilo organu. S II. točko izreka odločbe pa je organ zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov, ki so nastali v postopku (strokovnega) nadzora zaradi kršitev človekovih pravic in zlorabe Ustave RS, zavrnil, ker s temi dokumenti ne razpolaga. S III. točko izreka odločbe je prosilcu omogočil (delni) dostop do ostalih petnajstih, v izreku naštetih dokumentov. Pri tem je dostop do nekaterih dovolil v celoti, druge pa v celoti ali pa deloma (glede odločitve Personalnega sveta Vrhovnega sodišča) zavrnil, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov. V razlogih je pojasnil, da je spis z opr: št. Su Z 85/2014 (ocena sodniške službe omenjene sodnice) pri organu nastal v posledici predloga predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Spis na tej podlagi vsebuje dokumentacijo, ki je nastala ali je bila pridobljena za potrebe izdelave te ocene, skupaj s spremljajočimi dopisi, statističnimi podatki o delu sodnice ali drugih sodnikov in drugimi dokumenti. Pojasnil je postopek izdelave sodniške ocene in se pri tem skliceval na določbe Zakona o sodniški službi[1] (ZSS) in Zakon o sodiščih[2] (ZS). Prosilec je zahteval fotokopijo celotnega spisa v postopku izdelovanja ocene sodniške službe za omenjeno sodnico in glede na dejstvo, da Okrožno sodišče v Ljubljani sodi v pristojnost Višjega sodišča v Ljubljani, je torej oceno sodniške službe za omenjeno sodnico izdelal Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani. Organ je ugotovil, da se v spisu nahaja vrsta dokumentov, ki jih je mogoče vsebinsko povezati z oceno sodniške službe, oziroma predstavljajo podlago za izdelavo ocene sodniške službe (opisno mnenje o delu sodnice, statistični podatki o delu sodnice, dopolnitev opisnega mnenja), ali pa so nastali kot posledica sprejete ocene sodniške službe (pritožba sodnice zoper oceno, odločba Personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS). Vsi navedeni dokumenti so si po svoji vsebini podobni, saj vsebujejo podatke, ki po svojem namenu pomenijo podlago za pregled učinkovitosti in kvalitete dela sodnika v nekem časovnem obdobju, pri čemer so pripravljeni na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnice in drugih podatkov, ki izkazujejo izpolnjevanje kriterijev iz 29. člena ZSS (sedaj 28. člena ZSS). Spis poleg navedenih dokumentov vsebuje tudi vrsto drugih dokumentov, sestavljenih v obliki dopisov, ki pomembnejše vsebinske vrednosti v zvezi z izdelavo ocene sodniške službe nimajo, ali pa gre za priloge, ki so s predmetno oceno sodniške službe povezane le posredno. Čeprav je glede same ocene sodniške službe odločil, da se zahteva zavrže, ker je o tem dokumentu odločalo že Okrožno sodišče v Ljubljani, se je opredelil tudi do vsebinskih razlogov, zaradi katerih ocene sodniške službe ni mogoče javnosti razkriti v celoti, saj je presodil, da je v tej zadevi to pomembno zato, ker so vsi dokumenti v spisu izdelani ali pridobljeni zaradi izdelave ocene sodniške službe in so v oceno tudi povzeti, vrednostno ocenjeni ali pa se ocena nanje sklicuje. Zato je organ poudaril, da se razlogi, ki jih je navedel v prid (ne)posredovanju ocene sodniške službe, posledično raztezajo tudi na ostale dokumente v spisu, v kolikor ni drugače odločeno v izreku izpodbijane odločbe. V nadaljevanju je podal obširne razloge, zakaj ocena sodniške službe ni v celoti javna, oziroma zakaj zanjo ni mogoče v celoti uporabiti določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem se je skliceval na načelo sorazmernosti ter na določbe 36. in 73. člena ZSS, ter na določbe 78. člena ZS. Pri presoji vsebine ocene sodniške službe se je skliceval na odločbo IP št. 090-164/2013/2. Glede ostalih dokumentov v predmetnem zahtevanem spisu, ki bodisi predstavljajo vsebinsko podlago za izdajo ocene sodniške službe bodisi pa so nastali v posledici izdane ocene, je organ ugotovil, da razlogi, ki jih je izpostavil v zvezi s presojo za dostop do sodniške ocene, veljajo tudi pri navedenih dokumentih. V nadaljevanju je za vsakega od navedenih dokumentov navedel, katere od varovanih osebnih podatkov omenjene sodnice vsebuje in obširne razloge, zakaj ti dokumenti predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov, ki je ob upoštevanju načela sorazmernosti ni mogoče preseči. Pri tem je poudaril, da glede teh tudi ni mogoče uporabili instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj so dokumenti vsebinsko zaključena celota, ki se nanašajo na oceno sodniške službe. Predstavljajo vsebinsko podlago za izdelavo ocene sodniške službe oziroma povzemajo vsebinske zaključke iz ocene in hkrati pritožbenemu organu predstavljajo argumente, zaradi katerih je sodnica menila, da so ti napačni (pritožba). V zvezi z dokumentom - odločitvijo, ki jo je v zvezi s pritožbo sprejel Personalni svet Vrhovnega sodišča RS, pa je ob upoštevanju delnega dostopa in s sklicanjem na izjemo varstva osebnih podatkov in načelo sorazmernosti, presodil, da je neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije le glava odločitve, izrek na prvi strani in prvi odstavek obrazložitve ter zadnja stran dokumenta z zadnjim odstavkom obrazložitve, ki vsebuje zaključek obrazložitve. Preostali del odločitve pa sodi v zasebno sfero sodnika. Ostale dokumente, ki se nahajajo v spisu, opr. št. SuZ 85/2014, in glede katerih je organ ugotovil, da ne vsebujejo informacij, za katere bi obstajala izjema iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa je organ prosilcu posredoval v celoti in brez omejitev.

 

Prosilec je v pritožbi z dne 22. 9. 2020 navajal, da prereka navedeni sklep in odločbo organa. Dokumente, ki jih je prejel, označuje kot vsebinsko nepomembne priloge, ki razkrivajo sam postopek okoli napredovanja omenjene sodnice. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS, X Ips 4/2020 in navaja, da ji organ ni sledil in mu ni omogočil vpogleda v vsebinski del spisa ob sklicevanju na zaupnost vsebine/obrazložitev predloga za napredovanje. Predlaga, da IP organu naloži spoštovanje navedene sodbe Vrhovnega sodišča RS in ugodi pritožbi, tako da mu posreduje tudi vsebinske dokumente predmetnega napredovanja.

 

Ker je prosilec pritožbo vložil neposredno pri IP, jo je ta z dopisom, št. 092-97/2020/2[3] z dne 22. 9. 2020 odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP.

 

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, organ izpodbijanega sklepa in odločbe ni nadomestil z novo, zato je prosilčevo pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Su 318/2020 - z dne 24. 9. 2020, poslal v odločanje IP, skupaj z dokumentacijo zadeve.

 

IP je prosilčevo pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, vzel v obravnavo.

 

K 1. točki izreka:

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijani sklep in odločbo v delu, v katerem ju prosilec izpodbija. Odločbo in sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu. Upoštevaje pritožbene navedbe je v obravnavani zadevi torej sporno, ali je organ odločil pravilno, ker je prosilčevo zahtevo v delu, ki se nanaša na oceno sodniške službe omenjene sodnice, zavrgel kot nedovoljeno, in ali je pravilno zavrnil dostop do nekaterih dokumentov, ker z njim ne razpolaga (II. točka izreka odločbe) oziroma ker je zavrnil ali delno zavrnil dostop do nekaterih dokumentov, ki so našteti v III. točki izreka odločbe.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

 

  1. Glede dokumenta: ocena sodniške službe omenjene sodnice št., SuZ 84/2014 z dne 12. 3. 2015

 

Izhajajoč iz dokumentov predmetne zadeve in vpogleda v svojo evidenco zadev, IP na začetku ugotavlja, da je v pritožbeni zadevi pod opr. št 090-195/2020, v zvezi z dokumentom: ocena sodniške službe za omenjeno sodnico z dne 12. 3. 2015, že presojal pravilnost njegovega dostopa v zadevi, istega prosilca v zvezi z njegovo zahtevo, ki jo je dne 19. 7. 1020 podal na Okrožno sodišče v Ljubljani. V navedeni zadevi je IP, z odločbo št. 090-195/2020/4 z dne 16. 9. 2020, zavrnil prosilčevo pritožbo in kot pravilno in zakonito potrdil odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 447/2020-2 z dne 14. 8. 2020, s katero je to zahtevi prosilca z dne 19. 7. 2020, za pridobitev ocene sodniške službe z dne 12. 3. 2015 za omenjeno sodnico, delno ugodilo in prosilcu posredovalo predmetno oceno na način, da se mu posreduje prva stran dokumenta do besede »obrazložitev« (torej uvod in izrek dokumenta, opomba IP) in zadnja stran dokumenta, od vključno zadnjega odstavka obrazložitve naprej. Glede na navedeno se IP v tem delu v celoti sklicuje na svoje razloge iz obrazložitve odločbe, št. 090-195/2020/4 z dne 16. 9. 2020, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju obrazložitve te odločbe, v zvezi z dostopom do dokumentov, o katerih je bilo odločeno s III. točko izreka izpodbijane odločbe.

 

Ker je organ v konkretni zadevi v zvezi z dostopom do predmetne ocene sodniške službe izdal sklep in ta del zahteve zavrgel kot nedovoljen, je IP v okviru pritožbenega postopka presojal to (procesno) odločitev. Pri tem je ugotovil, da je ta pravilna. Organ pri odločanju ugotovil, da je Okrožno sodišče v Ljubljani o prosilčevi zahtevi za dostop do istega dokumenta (ocene sodniške službe za omenjeno sodnico z dne 12. 3. 2015) že odločilo. O isti upravni stvari (torej dostopu do istega dokumenta) istega prosilca je namreč že bilo odločeno. Četrti odstavek 129. člena ZUP namreč določa, da organ zahtevo stranke s sklepom zavrže, če se o isti zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Povedano drugače, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec (od istega organa) nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov. V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da je prosilec s tem, ko je od organa zahteval isti dokument kot prej od Okrožnega sodišča v Ljubljani, vložil novo, isto zahtevo, o kateri je pred tem že odločil drug organ, poleg tega pa je bila v zvezi s to odločitvijo tudi že sprejeta pravnomočna, zavrnilna odločba IP, zato je organ postopal pravilno, ko je zahtevo prosilca z dne 27.8. 2020 v tem delu zavrgel. Pri tej odločitvi je IP kot ključno upošteval dejstvo, da gre za enoznačen dokument (konkretno oceno sodniške službe omenjene sodnice), ki pomeni strokovno opravilo[4], izdelano v zato predvidenem in zakonsko določenem postopku po ZSS. Kar pomeni, da tudi če bi prosilec ta dokument lahko zahteval od različnih organov, bi dobil isti dokument. Morebitni različni delni dostopi do istega dokumenta, pa bi ob upoštevanju dejstva, da je o dostopu do tega dokumenta enkrat že bilo dokončno in pravnomočno odločeno z odločbo IP, pomnili poseg v pravno varnost in ne bi bili v skladu z vsebino pravice dostopa do informacije javnega značaja, ki v svojem bistvu pomeni pravico dostopa do dokumenta.

 

Ne glede na navedeno pa IP pojasnjuje, da tudi, če bi organ v zvezi s tem delom zahteve (torej dostopom do predmetne ocene sodniške službe), moral vsebinsko odločiti, IP ugotavlja, da je organ ta premislek v izpodbijani odločbi opravil, in sicer v delu, ki se nanaša na dostop do ostalih dokumentov iz spisa SuZ 85/2014, ki so nastali v zvezi z izdelavo predmete ocene sodniške ocena ali pa kot njena posledica, in o katerih je odločil s III. točko izreka izpodbijane odločbe. Organ je pri tem izhajal iz stališča, da je, ne glede na odločitev iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa, opredelitev (tudi) do vsebinskih razlogov, zaradi katerih ocene sodniške službe ni mogoče javnosti razkriti v celoti, pomembna zato, ker so vsi dokumenti v spisu izdelani ali pridobljeni zaradi izdelave ocene sodniške službe in so oceno tudi povzeti, vrednostno ocenjeni ali pa se ocena nanje sklicuje. Zato je organ poudaril, da se razlogi, ki jih je navedel v prid (ne)posredovanju ocene sodniške službe, posledično raztezajo tudi na ostale dokumente v spisu, v kolikor ni drugače odločeno v izreku izpodbijane odločbe, s čimer se, kot bo navedeno v nadaljevanju obrazložitve te odločbe, strinja tudi IP.

 

  1. Glede dokumentov iz II. točke izreka izpodbijane odločbe

 

Z II. točko izreka je organ zavrnil prosilčevo zahtevo glede dokumentov, ki so nastali v postopku (strokovnega) nadzora zaradi kršitev človekovih pravic in zlorabe Ustave RS, vse povezano s kazenskim postopkom zoper prosilca in njegovega sina, ker je ugotovil, da z njimi ne razpolaga oziroma nima podatka da bi bil postopek te vrste voden pri organu.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti oziroma s podatki, ki naj bi  nastali v postopku (strokovnega) nadzora zaradi kršitev človekovih pravic in zlorabe Ustave RS, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da pri dokumentih, s katerimi organ ne razpolaga in o katerih je odločil v II. točki izreka izpodbijane odločbe, niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti in potrditi odločitev organa. IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da s temi dokumenti ne razpolaga, saj IP ni poznan noben postopek, ki bi bil v pristojnosti organa in pri katerem bi lahko nastali ti zahtevani dokumenti, prosilec pa v pritožbi tudi ni podal nasprotnih ugotovitev. Temu prepričanju IP pritrjuje tudi dejstvo, da je organ prosilcu delno oziroma v celoti posredoval ostale dokumente, ki so bili predmet njegovih zahtev.

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

 

  1. Glede dokumentov iz III. točke izreka izpodbijane odločbe

 

S III. točko izreka izpodbijane odločbe je organ odločil o dostopu do dokumentov, ki jih je določno navedel v izreku in obrazložitvi. Ti dokumenti so sestavni del spisa SuZ 85/2014, ki ga je organ vodil v zvezi z izdelavo predmetne ocene sodniške službe omenjene sodnice in jih je (poleg same ocene sodniške službe, o kateri je bilo odločeno s I. točko izreka izpodbijanega sklepa) prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve z dne 27. 8. 2020 in prosilčeve zahteve iz istega dne, ki jo je organu 31. 8. 2020 odstopilo Okrožno sodišče v Ljubljani.

 

Organ je nekatere od teh dokumentov prosilcu posredoval v celoti, dostop do drugih je v celoti zavrnil ob sklicanju na izjemo varstva osebnih podatkov in ob ugotovitvi, da delni dostop do njih ni možem, medtem, ko je pri dostopu do dokumenta pod št. SuZ 85/2014-15 (odločitev Personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS) uporabil delni dostop in iz dokumenta izločil tiste dele, glede katerih je prepoznal izjemo varstva osebnih podatkov.

 

V okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti je IP preveril odločitev organa glede tistih dokumentov, ki jih je prosilcu posredoval v celoti, in ugotovil, da je odločitev pravilna in zakonita.  

 

Tako so predmet nadaljnje pritožbene presoje tega dela zahteve le naslednji dokumenti, glede katerih je organ prosilcu v celoti zavrnil dostop oziroma dokument, ki mu je bil posredovan z delnim dostopom:

- listina pod št. SuZ 85/2014-1 (opisno mnenje o delu sodnice in statistični podatki o delu sodnikov);

- listina pod št. SuZ 85/2014-3 (mnenje kazenskih sodnikov o delu omenjene sodnice);

- listine pod št. SuZ 85/2014-5 (zahteva za posredovanje statističnih podatkov o delu omenjene sodnice);

- listina pod št. SuZ 85/2014-9 (pritožba sodnice zoper oceno sodniške službe) in

- listina pod št. SuZ 85/2014-15 (odločitev Personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS).

 

Pri presoji dostopa do navedenih petih listin je organ dostop v celoti oziroma delno zavrnil s sklicanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov[5]. Ker na nacionalnem nivoju zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

IP v zadevi kot nesporno ugotavlja dejstvo, da je bila zahteva postavljena za konkretno osebo, ki jo je prosilec v svoji zahtevi navedel z imenom in priimkom in zahteval dokumente (v zvezi z izdelavo njene ocene sodniške službe) v zvezi s to posameznico. Upoštevaje definicijo osebnega podatka je IP ugotovil, da gre pri zahtevani oceni sodniške službe in drugih dokumentih, ki so z njo povezani nedvomno za osebne podatke sodnice. Zahtevana ocena sodniške službe je bila izdelana na podlagi ZSS in predstavlja pregled učinkovitosti in kvalitete dela sodnice v nekem časovnem obdobju. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. člena ZSS[6], kar pomeni, nujno vsebuje tudi osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti sodnika ter njegove značajske lastnosti in navade, kar nedvomno pomeni osebne podatke v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z vpogledom v presojane dokumente IP meni, da je pravilna ugotovitev organa, da presojani dokumente predstavljajo podlago za izdelavo ocene sodniške službe (opisno mnenje o delu sodnice, statistični podatki o delu sodnice, dopolnitev opisnega mnenja), ali pa so nastali kot posledica sprejete ocene sodniške službe (pritožba sodnice zoper oceno, odločba Personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS). Kot taki so si vsi navedeni dokumenti po svoji vsebini podobni, saj vsebujejo podatke, ki so s predmetno oceno sodniške službe vsebinsko povezani. Po vpogledu v te dokumente je IP ugotovil, da presojani dokumenti vsebujejo osebne podatke sodnice: rojstni podatki, datum diplome, pravosodnega izpita), analizo dela sodnice skozi kriterije iz 29. člena ZSS, vrednostne ocene, statistične podatke o delu sodnice in primerjalni podatki vseh ostalih sodnikov na oddelku, podatke o doseženem najmanjšem pričakovanem obsegu dela sodnice, in predstavljajo podlago za oceno delovnih sposobnosti iz 2. točke prvega odstavka 29. člena ZSS (delovne sposobnosti), podatke o doseženem uspehu v pritožbenem postopku, kar predstavlja podlago za oceno delovnih sposobnosti iz 3. točke prvega odstavka 29. člena ZSS (sposobnost razreševanja pravnih vprašanj) in podatke, kot so število rešenih sodnih zaostankov, trajanje izdelave sodnih odločb, na podlagi katerih se sprejme ocena o uspešnosti dela sodnice po 4. točki prvega odstavka 29. člena ZSS (opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov).

 

Vprašanje, ki ostaja je, ali je je podana pravna podlaga za obdelavo, tj. posredovanje teh podatkov prosilcu. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Pri tem lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ.

 

Upoštevaje navedeno je zato v obravnavanem primeru IP presojal, ali je za razkritje navedenih osebnih podatkov podana pravna podlaga za obdelavo dela osebnih podatkov v zahtevani dokumentih na podlagi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Le-ta določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Sodniki so javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, zato je na prvi pogled povsem logičen zaključek, da je tudi ocena njihovega dela povezana z opravljanjem javne funkcije in kot taka prosto dostopna informacija. Vprašanje, s katerim se je IP ukvarjal v nadaljevanju odločbe je torej, kako široko oziroma ozko je treba razlagati pojem »ocene sodniške službe« (in spremljajoči predmetnih dokumentov), ki je (še) v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije.

 

Kot je že bilo pojasnjeno, je organ pri presoji dostopa do predmetnih dokumentov izhajal iz stališča, da razlogi, ki jih je izpostavil v zvezi s presojo dostopa do ocene sodniške službe, veljajo tudi pri teh dokumentih, s čimer se IP strinja. Kot je že bilo pojasnjeno, namreč ti dokumenti predstavljajo vsebinsko podlago za izdajo ocene sodniške službe (Dokument SuZ 85/2014-1 -opisno mnenje in statistični podatki o delu sodnice; dokument št. SuZ 85/2014-3 -mnenje kazenskih sodnikov višjega sodišča o delu sodnice), bodisi pa so nastali v posledici izdane ocene (dokument, št. SuZ 85/2014-9; dokument št. SuZ 85/2014-15 -odločitev Personalnega sveta Vrhovnega sodišča o pritožbi). Ugotovitve iz posameznih od naštetih dokumentov so povzete v sami oceni sodniške službe ali pa iz njih izhajajo podatki, na podlagi katerih je bila predmetna ocena izdelana. Ti dokumenti torej predstavljajo podlago za izdajo predmetne ocene sodniške službe, oziroma je ta v njih povzeta (npr. v pritožbi, kjer je omenjena sodnica izpodbijala zaključke personalnega sveta po vseh kriterijih iz 29. člena ZSS (strokovno znanje, delovne sposobnosti, sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, varovanje ugleda sodnika in sodišča, sposobnost ustnega in pisnega izražanja, opravljeno dodatno delo, odnos do sodelavcev in sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta). V teh dokumenti je na več mestih citirana obrazložitev iz ocene sodniške službe ali pa so povzeti zaključki personalnega sveta oziroma same ocene. Glede na navedeno IP zaključuje, da zgoraj navedeni razlogi, zaradi katerih prosilcu ni mogoče posredovati vsebinskega dela ocene sodniške službe, hkrati predstavljajo tudi podlago, zaradi katerih prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, ki so nastali v zvezi s to oceno. Zato IP pritrjuje stališču organa, da so ti dokumenti s predmetno oceno sodniške službe vsebinsko povezani do te mere, da razlogi, zaradi katerih je dostop do ocene sodniške službe delno zavrnjen, veljajo tudi za presojane dokumente. V nasprotnem primeru bi se z razkritjem teh dokumentov razkrila tudi obrazložitev iz ocene sodniške službe, za katero je IP presodil, da ne sodijo med podatke, ki so javno dostopni na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ:

 

Ker je IP o dostopu do predmetne ocene sodniške službe že odločal, se v tem delu opira na svoje razloge iz odločbe št. 090-195/2020/4 in poudarja, da je treba v primeru presoje, kako daleč v zasebnost funkcionarja lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem javne funkcije«, vendarle izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Gre namreč za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer. Zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo, še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je pri presoji obsega posega v zasebnost treba upoštevati načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ razkriti tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Upoštevajoč navedeno je IP v odločbi sledil svoji dosedanji praksi in odločil, da je v oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe – to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Iz navedenih informacij namreč izhaja odločitev glede ocene sodniške službe in informacije o tem, ali sodnik »ustreza« sodniški službi oziroma, ali izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. Obrazložitev ocene sodniške službe pa je namenjena izključno ocenjevani osebi, primarno, da lahko zavaruje svoje pravice z vidika pravnega varstva, prav tako pa je na podlagi ugotovitev seznanjena, ali delo opravlja kvalitetno, oziroma da lahko izve, kakšne so njene pomanjkljivosti. Podrobne ugotovitve v obrazložitvi ocene sodniške službe pa rezultirajo v sami odločitvi – oceni in v zadnjem odstavku obrazložitve, kjer personalni svet zgolj povzame zakonske določbe za vsak kriterij posebej, ali jih sodnik izpolnjuje ali ne. Ostale informacije v obrazložitvi, v kateri se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti sodnika ter njegove značajske lastnosti in navade, pa sodijo v zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Po oceni IP je tako transparentnost nadzora nad delom sodnice dosežena z dostopom do odločitve in povzetka v zadnjem odstavku obrazložitve zahtevane ocene, kjer je z zakonskimi določbami pojasnjeno, katere kriterije iz 29. člena ZSS sodnica izpolnjuje. Preostalih informacij v obrazložitvi zahtevane sodniške ocene pa, v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov [7], ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz 3 točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.[8]

 

IP ugotavlja, da se je na takšne razloge in dovoljen obseg dostopa do ocene sodniške službe sklical tudi organ v izpodbijani odločbi, zato IP, upoštevajoč navedeno, ugotavlja, da je organ s tem, ko je dostop do dokumentov: listine pod št. SuZ 85/2014-1 (opisno mnenje o delu sodnice in statistični podatki o delu sodnikov), listine pod št. SuZ 85/2014-3 (mnenje kazenskih sodnikov o delu omenjene sodnice), listine pod št. SuZ 85/2014-5 (zahteva za posredovanje statističnih podatkov o delu omenjene sodnice) in listina pod št. SuZ 85/2014-9 (pritožba sodnice zoper oceno sodniške službe) v celoti zavrnil ob sklicanju na razloge, ki se nanašajo dostop do ocene sodniške službe, odločil pravilno in zakonito.

 

Prav tako kot pravilno IP ocenjuje odločitev organa, da glede teh dokumentov ni možen delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[9].IP je z vpogledom v te dokumente ugotovil, da predstavljajo vsebinsko podlago za izdelavo ocene sodniške službe oziroma povzemajo vsebinske zaključke iz ocene in hkrati predstavljajo argumente, zaradi katerih je sodnica menila, da so ti napačni (pritožba omenjen sodnice). Na ta način se torej v navedenih dokumentih prepletajo vse osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti sodnika, njegove značajske lastnosti in navade, za katere pa je IP že ugotovil, da sodijo v zasebno sfero sodnika. V teh dokumenti je na več mestih je citirana obrazložitev iz ocene sodniške službe ali pa so povzeti zaključki personalnega sveta oziroma same ocene. V nasprotnem primeru bi se z razkritjem teh dokumentov razkrila tudi obrazložitev iz ocene sodniške službe, za katero je IP presodil, da ne sodi med podatke, ki so javno dostopni na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede delnega dostopa do dokumenta pod št. listina  pod št. SuZ 85/2014-15 (odločitev Personalnega sveta Vrhovnega .sodišča RS), pa IP pritrjuje odločitvi organa, da je javen le uvod in izrek tega dokumenta ter zadnji odstavek obrazložitve (zaključek obrazložitev). Takšna odločitev je skladno z zgoraj podanimi razlogi, ki jih je IP pojasnil v zvezi z dostopom do ocene sodniške službe, zato jih v tem delu ne ponavlja in se nanje v celoti sklicuje.  

 

Glede na navedeno so neutemeljene vse pritožbene navedbe, s katerimi prosilec želi pridobiti dostop do delov dokumentov, ki sodijo v zasebno sfero sodnice, na katere oceno sodniške službe se nanaša predmetna zahteva. Neupoštevno pa je pritožbeno sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 4/2020, s katerim prosilec utemeljuje upravičenost dostopa do zavrnjenih dokumentov. Navedena sodba je bila namreč sprejeta v pravnem kontekstu in dejanskem stanju, ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve. V zadevi X Ips 4/2020 je bila namreč prosilka tudi stranka sodne kazenske zadeve, iz katere je zahtevala dokumente, v obravnavani zadevi pa prosilec po ZDIJZ zahteva dostop do dokumentov iz zadeve sodne uprave, v kateri sam ne nastopa kot stranka.

 

Sklepno

 

Na podlagi vsega navedena IP ugotavlja, da so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana odločitev organa pa pravilna in zakonita, zato je IP prosilčevo pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Pri tem pa v zvezi z nekaterimi prosilčevimi navedbami v zahtevi in pritožbi, IP pojasnjuje, da zahteva, ki je očitno šikanozna in s katero želi prosilec na različne načine škodovati organu (npr. z žalitvami), lahko že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Žalitev organa ali uradne osebe je treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi U 12/2008). Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Prosilec lahko svoje nestrinjanje z delom organa izrazi na dostojen način, brez uporabe žaljivih besed in v okviru morebitnih pravnih sredstev.

 

K 2. točki izreka:

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[10] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila :

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP   

 


[1] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/0933/1146/1363/1369/13 – popr.95/14 – ZUPPJS15, 17/1523/17 – ZSSve in 36/19 – ZDT-1C)

 

[2] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/0896/0986/10 – ZJNepS, 33/1175/12 – ZSPDSLS-A, 63/1317/1523/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in 104/20)

 

[3] Pravilno št., 092-96/2020/2 – opomba IP.

[4] Enako Vrhovno sodišče RS v sodbah X Ips 270/2007 in X Ips 404/2014.

[5] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).

[6] Strokovno zanje, delovne sposobnosti, sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi nastanka sodnih zaostankov, varovanje ugleda sodnika in sodišča, sposobnost ustnega in pisnega izražanja, opravljeno dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, odnos do sodelavcev pri opravljanju sodniškega dela, sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta.

 

[7] “Bivše” načelo sorazmernosti po ZVOP-1.

[8] Tako tudi odločbi IP št. 090-164/2013/2 in št. 090-75/2015/4.

[9] Uradni list RS, št. 24/16.

[10] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš).