Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.02.2009
Naslov: Prosilec - Urad za varstvo konkurence
Številka: 021-98/2008/3
Kategorija: Ponovna uporaba, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


Številka: 021-98/2008/3
Datum: 12.02.09

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odst. 251. člena in  4. odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 19. 7. 2008, ……. (v nadaljevanju prosilec),  zoper delno odločbo z dne 7. 7. 2008, št. 306-140/2006-89 in  odločbo z dne 14. 7. 2008, št. 306-140/06-95, Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarstvo, Urada RS za varstvo konkurence, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja in ponovne uporabe izdaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi se delno ugodi. Delna odločba z dne 7. 7. 2008, št. 306-140/2006-89 se odpravi v celoti,  odločba z dne 14. 7. 2008, št. 306-140/06-95 se odpravi v prvi, drugi in tretji točki. Zadeva se vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2.    Pritožba prosilca zoper odločitev organa o stroških postopka v peti točki odločbe z dne 14. 7. 2008, št. 306-140/06-95 s, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 17. 4. 2008 naslovil na organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je navedel, da je zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in se ukvarja, med drugim, z ekonomsko analizo prava. Ker pripravlja prispevek na temo upoštevanja ekonomskih principov konkurenčnih organov na trgu telekomunikacij, je organ prosil, da mu omogoči dostop do naslednjih odločb organa:
-    odločbe UVK z dne 11. 7. 2006 v zadevi Tušmobil – WWI,
-    odločbe UVK z dne 27. 11. 2006 v zadevi Telemach - KRS Rotovž,
-    odločbe UVK z dne 3. 2. 2005 v zadevi UGC Europe B.V. – Telemach,
-    odločbe UVK z dne 13. 6. 2005 v zadevi Mobitei - Vega WWI,
-    odločbe UVK z dne 14. 7. 2005 v zadevi Avto-Phone - Kompas MTS,
-    odločbe UVK z dne 21. 12. 2005 v zadevi Mobitel - Vega WWI,
-    odločbe UVK z dne 30. 9. 2005 v zadevi Telemach - CATV MS,
-    odločbe UVK z dne 5. 2. 2003 v zadevi Telemach - KRS Pivka,
-    odločbe UVK z dne 18. 8. 2003 v zadevi Telemach Panda Tržič,
-    odločbe UVK z dne 20. 10. 2003 v zadevi Telemach – Signal,
-    odločbe UVK z dne 19. 11. 2004 v zadevi Telekom Slovenije - Medinet.

Prosilec je navedel, da za informacije prosi kot fizična oseba (zaposlena na Pravni fakulteti univerze v Mariboru), uporabljene pa bodo ponovno v nepridobitne namene oziroma v namene informiranja. V skladu s 17. členom ZDIJZ in 16. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. I. RS, št. 78/2005 in 119/2007) je prosil, da mu organ odločbe posreduje v elektronskem zapisu na CD zgoščenki. Kolikor to ni mogoče, pa v fizični obliki (fotokopije). Če odločbe vsebujejo informacije iz 6. člena ZDIJZ, je prosil, da organ ravna v skladu s 7. členom ZDIJZ in te informacije iz dokumentov izloči ter mu jih izroči v prečiščeni obliki.

Organ je, v skladu s 24. čl. ZDIJZ, s sklepom z dne 15. 5. 2008, št. 306-140/06-55, za 30 delovnih dni podaljšal rok za posredovanje zahtevanih informacij, ker je prosilec zahteval večje število odločb, ki vsebujejo tudi podatke iz 6. čl. ZDIJZ.

O zahtevi prosilca je organ primarno odločil z delno odločbo z dne 7. 7. 2008, št. 306-140/2006-89, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo delno zavrnil. Zagotovil je delni dostop do zahtevanih dokumentov in dovolil njihovo ponovno uporabo v nepridobitne namene v tem delu. Pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja je navedba vira podatkov, ki obsega naziv
»Javne informacije Slovenije« in naziv organa »Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za varstvo konkurence, Kotnikova 28/1,1000 Ljubljana, Slovenija«. Stroški ponovne uporabe informacij javnega značaja se prosilcu ne zaračunajo.

V obrazložitvi navedene delne odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da  je dne 27. 6. 2008 pozval družbe UGC Europe B.V., Boeing Avenue 53,1119 PE Schipol Rijk, 1070 BT Amsterdam, The Netherlands, Tušmobil d.o.o, Resljeva 16, 3000 Celje, Mobitel d.d., Vilharjeva 23, 1000 Ljubljana, AVTO-PHONE d.o.o., Vojkova cesta 58, 1000 Ljubljana, Telekom Slovenije d.d, Cigaletova 15, 1000 Ljubljana in LJPC Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana, da na podlagi določil ZUP, ki se v postopku posredovanja informacij javnega značaja uporablja subsidiarno, kot subjekti s pravnim interesom v navedeni zadevi, v postopek vstopijo kot stranski intervenienti in v zahtevanih odločbah, ki se nanašajo na njih, označijo morebitne poslovne skrivnosti, ki jih je potrebno iz odločb izločiti oz. jih prekriti, tako da v prečiščenih verzijah odločb javnosti ne bodo dostopne. Organ je dne 2. 7. 2008 družbam Mobitel d.d., Vilharjeva 23,1000 Ljubljana, Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana in UPC Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana, poslal poziv, da se kot stranski intervenienti udeležijo ustne obravnave pri organu za razjasnitev odprtih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločanje organa v predmetni zadevi in za izdajo odločbe. Organ je dne 3. 7. 2008 prejel izjavo družbe AVTO-PHONE d.o.o., Vojkova cesta 58, 1000 Ljubljana, v vlogi stranskega intervenienta, v postopku posredovanja informacij javnega značaja - odločbe Urada RS za varstvo konkurence, št. odločbo št. 306-56/05- z dne 14. 7. 2005, v zadevi presoje skladnosti koncentracije družb AVTO-PHONE d.o.o., Vojkova cesta 58, Ljubljana in Kompas MTS d.d., Pražakova 4, Ljubljana. Družba navaja, da predmetna odločba ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost. Organ je dne 3. 7. 2008 opravil ustno obravnavo z družbo Tušmobil d.o.o., Resljeva 16, 3000 Celje, zaradi razjasnitev odprtih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločanje organa v predmetni zadevi in za izdajo odločbe. Organ je dne 4. 7. 2008 prejel izjavo družbe Tušmobil d.o.o., Resljeva 16, 3000 Celje, v vlogi stranskega intervenienta, v postopku posredovanja informacij javnega značaja - odločbe Urada RS za varstvo konkurence, št. 306-58/2006-5 z dne 11. 7. 2006, v zadevi koncentracije družb Tušmobil d.o.o. in Western Wireless International d.o.o. Družba navaja, da predmetna odločba ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost. Organ je dne 4. 7. 2008 prejel izjavo družbe Mobitel d.d., Vilharjeva 23, 1000 Ljubljana, v vlogi stranskega intervenienta, v postopku posredovanja informacij javnega značaja - odločbe Urada RS za varstvo konkurence, št. 3072-4/03-184 z dne 13. 6. 2005, v zadevi presoje zlorabe prevladujočega položaja, ki se nanaša na medsebojno subvencioniranje različnih telekomunikacijskih storitev ter uporabo nesorazmernih pogodbenih pogojev družbe Mobitel d.d., Vilharjeva 23,1000 Ljubljana, na zahtevo družbe VVestern VVireless International d.o.o., Bmčičeva ulica 49,1000 Ljubljana in odločbe Urada RS za varstvo konkurence, št. 3072- 4/03-206 z dne 20. 12. 2005, v zadevi presoje zlorabe prevladujočega položaja, ki se nanaša na oblikovanje nepoštenih in ne stroškovno naravnanih cen družbe Mobitel d.d., Vilharjeva 23,1000 Ljubljana, na zahtevo družbe VVestern VVireless International d.o.o., Brnčičeva ulica 49, 1000 Ljubljana. Družba Mobitel, d.d. navaja, da so v odločbah prekriti podatki tisti, ki predstavljajo poslovno skrivnost, drugi podatki pa ne predstavljajo poslovne skrivnosti. V skladu s 3. odstavkom 17. člena ZDIJZ je organ vlogo obravnaval kot pisno zahtevo za posredovanje in ponovno uporabo informacij javnega značaja. Vsak prosilec ima v skladu z 2. odstavkom 5. člena ZDIJZ pravico na svojo zahtevo od organa pridobiti informacijo javnega značaja. Informacija javnega značaja je po 1. odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ponovna uporaba informacij javnega značaja v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZDIJZ pomeni uporabo s strani fizičnih ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani; pri tem pa se ne šteje za ponovno uporabo informacij uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog. 6. člen ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na določene podatke, ki jih ZDIJZ opredeli kot izjemo od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, kot ga določa 5. člen ZDIJZ. ZDIJZ v 6. členu našteva izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ tako npr. organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V skladu z določili 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. I. RS, št. 42/06, 60/06, 26/07, 33/07, 67/07 in 10/08; v nadaljevanju: ZGD-1) se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Poleg tega se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, je pa očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. lnstitut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da v primeru, ko dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Posamezne odločbe Urada RS za varstvo konkurence, ki jih zahteva prosilec, vsebujejo poslovne skrivnosti, zato je organ zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja delno zavrnil in omogočil delni dostop do zahtevanih odločb v delu, kjer ne vsebujejo poslovnih skrivnosti ali drugih izjem v skladu s 6. členom ZDIJZ. Organ je navedel, da posreduje prosilcu v celoti odločbe, za katere so stranski intervenienti izjavili, da ne vsebujejo podatkov, ki bi bili poslovna skrivnost. Organ je v celoti posredoval naslednje odločbe:
- odločbo Urada RS za varstvo konkurence, št. odločbo št. 306-56/05- z dne 14. 7. 2005, zadevi presoje skladnosti koncentracije družb AVTO-PHONE d.o.o., Vojkova cesta 58, Ljubljana in Kompas MTS d.d., Pražakova 4, Ljubljana,
- odločbo Urada RS za varstvo konkurence, št. 306-58/2006-5 z dne 11. 7. 2006, v zadevi koncentracije družb Tušmobil d.o.o. in VVestern VVireless International d.o.o.,
- odločbo Urada RS za varstvo konkurence, št. 3072-4/03-184 z dne 13. 6. 2005, v zadevi presoje zlorabe prevladujočega položaja, ki se nanaša na medsebojno subvencioniranje različnih telekomunikacijskih storitev ter uporabo nesorazmernih pogodbenih pogojev družbe Mobitel d.d., Vilharjeva 23, 1000 Ljubljana, na zahtevo družbe Western VVireless International d.o.o., Brnčičeva ulica 49,1000 Ljubljana.
0rgan je v postopku pregledal ostale zahtevane odločbe in odstranil oziroma napravil nedostopne (prekril) vse podatke, ki predstavljajo izjeme na podlagi 6. člena ZDIJZ, iz razlogov in na način, kot je navedeno v nadaljevanju. Organ je iz zahtevanih dokumentov izločil podatke, ki predstavljajo poslovne skrivnosti. ZDIJZ določa v 3. točki 1. odstavka 6. člena, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V obravnavanih primerih niso podani razlogi v skladu z 2. in 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ (na primer: poraba javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in podobno), ki bi opravičili posredovanje zahtevanih podatkov. Zaradi navedenega so bile vse poslovne skrivnosti v odločbah, ki so predmet postopka, trajno prekrite. Temeljni cilj vsakega subjekta, ki deluje na trgu, je zagotovo ta, da pridobi dobiček in poveča premoženje. Ker je gospodarski prostor v Sloveniji relativno majhen, je koncentracija gospodarskih družb velika, s tem pa je lahko večja tudi konkurenca. Ponudba nekonkurenčnih produktov oziroma produktov, ki ne vsebujejo novih, ustvarjalnih oziroma inovativnih rešitev, pa lahko negativno vpliva na obstoj gospodarskega subjekta. Zato je potreba po varstvu povsem očitna in razumljiva takrat, ko gospodarski subjekt na podlagi svojega znanja, izkušenj in inovacij na področju posameznega produkta, storitev ali pa morda organizacije, strukture, procesov ali vodenja v družbi, dosega konkurenčno prednost, ali bi le te izboljšale konkurenčni položaj podjetja, izboljšale njegove poslovne rezultate in mu omogočile, da prodre na nova tržišča. Na podlagi navedenega organ ugotavlja, da podatki, katere je izločil, kažejo neposredno ali pa posredno na izkušnje, kadrovsko usposobljenost, organizacijo in/ali postopke izvedbe posameznih nalog ali del, na opredelitev stanja, razvoja in investicij, temeljne cilje in vizijo trenutnega stanja, razvoja in investicij, opis trenutnega stanja, razvoja in investicij, opis organizacije, vodenja in sistemov posamezne družbe, opis rezultatov razvoja in napredka posamezne družbe, vrste tehnologij, procesov, opreme, materiala, ki jih družba uporablja, strošek dela, tehnološki razvoj, dodano vrednost, inovativnost, vlaganja v razvojne študije ter kadre, oceno učinkovitosti, prodajo in prihodke iz bodočega poslovanja, oceno bodočih stroškov dela, kazalnike bodočega poslovanja družb, poslovne partnerje in mrežo družbe in sistem delovanja in vodenja procesov v družbi in v sodelovanju z drugimi družbami in taktiko in načine izvedbe sklepanja poslov in poslovnih odnosov. Vsi navedeni podatki pomenijo konkurenčno prednost družbe in bi njihovo sporočanje neupravičeni osebi škodilo konkurenčnemu položaju navedenih družb. Zaradi navedenega je organ izločil kot poslovno skrivnost iz odločbe Urada RS za varstvo konkurence, št. 3072-4/03-206 z dne 20. 12. 2005, v zadevi presoje zlorabe prevladujočega položaja, ki se nanaša na oblikovanje nepoštenih in ne stroškovno naravnanih cen družbe Mobitel d.d., Vilharjeva 23,1000 Ljubljana, na zahtevo družbe VVestern Wireless International d.o.o., Brnčičeva ulica 49, 1000 Ljubljana, navedbe cen, stroškov in minut pogovorov v različnih poslovnih modelih obračunavanja. Navedeni podatki predvsem kažejo na način obračunavanja in poslovnih procesov in omogočajo kalkulacijo stroškovne učinkovitosti in delovanja družbe Mobitel, d.d., razkritje katerih bi imelo vpliv na konkurenčni položaj družbe. Zaradi navedenega so bili navedeni podatki prekriti. Zahtevane odločbe, iz katerih so bili izbrisani zgoraj navedeni podatki, so bile prosilcu posredovane v obliki fotokopije, po pošti, kot priloga te odločbe. Organ je zaključil, da bo odločil o preostalem delu zahtevka in izdal odločbo po končanju postopka s stranskimi intervenienti. Takrat bo tudi odločil o stroških posredovanja informacij javnega značaja.

Organ je nadalje izdal odločbo z dne 14. 7. 2008, št. 306-140/06-95, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo delno zavrnil.  Zagotovil je delni dostop do zahtevanih dokumentov in dovolil njihovo ponovno uporabo v nepridobitne namene v tem delu. Pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja je navedba vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije Slovenije« in naziv organa »Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za varstvo konkurence, Kotnikova 28/1,1000 Ljubljana, Slovenija«. Organ je odločil, da se stroški ponovne uporabe informacij javnega značaja prosilcu ne zaračunajo. Stroški posredovanja informacij pa se prosilcu zaračunajo v višini 924,45 €.

V obrazložitvi navedene odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca ter svojo delno odločbo, nato pa navedel, da je  dne 10. 7. 2008 opravil ustno obravnavo z družbo Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, zaradi razjasnitev odprtih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločanje Urada v predmetni zadevi in za izdajo odločbe. Zastopnik družbe je izjavil, da predmetna odločba ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost družbe. Organ je dne 11. 7. 2008 opravil ustno obravnavo z družbo UPC Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21,1000 Ljubljana, zaradi razjasnitev odprtih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločanje organa, da v predmetni zadevi in za izdajo odločbe. Zastopnik družbe je izjavil, da predmetne odločbe ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost družbe. Organ je dne 10. 7. 2008 opravil ustno obravnavo z družbo Mobitel, d.d., zaradi razjasnitev odprtih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločanje Urada v predmetni zadevi in za izdajo odločbe. Zastopnik družbe je izjavil, da predmetna odločba ne vsebuje nobenih dodatnih podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost družbe, razen tistih, ki so jih navedli v dopisu, ki ga je organ prejel dne 4. 7. 2008 in 10. 7. 2008. Vsak prosilec ima v skladu z 2. odstavkom 5. člena ZDIJZ pravico na svojo zahtevo od organa pridobiti informacijo javnega značaja. Informacija javnega značaja je po 1. odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali
dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Organ je nadalje citiral določbo 3. odst. 4. čl., 5. čl. in 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ je posebej opozoril na 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer je opredeljena izjema poslovne skrivnosti, ki se sklicuje na določbo ZGD-1 (39. čl.). Posamezne odločbe organa, ki jih zahteva prosilec, vsebujejo poslovne skrivnosti, zato je organ zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja delno zavrnil in omogočil delni dostop
do zahtevanih odločb v delu, kjer ne vsebujejo poslovnih skrivnosti ali drugih izjem v skladu s 6. členom ZDIJZ. Organ posreduje prosilcu v celoti odločbe, za katere so stranski intervenienti izjavili, da ne vsebujejo podatkov, ki bi bili poslovna skrivnost in za katere je organ presodil, da tudi sicer ne vsebujejo poslovnih skrivnosti katerekoli druge družbe, navedene v odločbi ali drugih podatkov, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa
do informacij javnega značaja v skladu s 6. členom ZDIJZ. Organ je v celoti posredoval naslednje odločbe:
- odločbo št. 306-50/2005-30 z dne 30. 9. 2005, v zadevi presoje skladnosti koncentracije družb Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21,1000 Ljubljana, in CAW- kabelsko prenosni sistemi Murska Sobota, d.d., Štefana Kovača 13, Murska Sobota,
- odločbo št. 3071-39/03-8 z dne 6. 11. 2003, v zadevi presoje skladnosti koncentracije družb Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana, in Signal kabelski sistemi d.o.o., Cezanjevci 50,9240 Ljutomer.

Organ je v postopku pregledal ostale zahtevane odločbe in odstranil oziroma napravil nedostopne (prekril) vse podatke, ki predstavljajo izjeme na podlagi 6. člena ZDIJZ, iz razlogov in na način, kot je navedeno v nadaljevanju. Organ je iz vseh zahtevanih dokumentov izločil podatke o fizični osebi, ki predstavljajo zavarovane osebne podatke. ZDIJZ določa v 3. točki 1. odstavka 6. člena, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu z ZVOP se smejo osebni podatki posredovati zgolj v izjemnih primerih, ki jih določa ZVOP in ZDIJZ in ki v konkretnem primeru niso izpolnjeni. V obravnavanih primerih tudi niso podani razlogi v skladu z  2. in 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ (na primer poraba javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in podobno), ki bi opravičili posredovanje zahtevanih podatkov. Zaradi navedenega so bili vsi zavarovani osebni podatki v odločbah, ki so predmet postopka, trajno prekriti. Organ je iz zahtevanih dokumentov izločil podatke, ki predstavljajo poslovne skrivnosti. ZDIJZ določa v 3. točki 1. odstavka 6. člena, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V obravnavanih primerih niso podani razlogi v skladu z 2. in 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ (na primer: poraba javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in podobno), ki bi opravičili posredovanje zahtevanih podatkov. Zaradi navedenega so bile vse poslovne skrivnosti v odločbah, ki so predmet postopka, trajno prekrite. Temeljni cilj vsakega subjekta, ki deluje na trgu, je zagotovo ta, da pridobi dobiček in poveča premoženje. Ker je gospodarski prostor v Sloveniji relativno majhen, je koncentracija gospodarskih družb velika, s tem pa je lahko večja tudi konkurenca. Ponudba nekonkurenčnih produktov oziroma produktov, ki ne vsebujejo novih, ustvarjalnih oziroma inovativnih rešitev, pa lahko negativno vpliva na obstoj gospodarskega subjekta. Zato je potreba po varstvu povsem očitna in razumljiva takrat, ko gospodarski subjekt na podlagi svojega znanja, izkušenj in inovacij na področju posameznega produkta, storitev ali pa morda organizacije, strukture, procesov ali vodenja v družbi dosega konkurenčno prednost, ali bi le te izboljšale konkurenčni položaj podjetja, izboljšale njegove poslovne rezultate in mu omogočile, da prodre na nova tržišča.  Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da podatki, katere je izločil, kažejo neposredno ali pa posredno na izkušnje, kadrovsko usposobljenost, organizacijo in/ali postopke izvedbe posameznih nalog ali del, na opredelitev stanja, razvoja in investicij, temeljne cilje in vizijo trenutnega stanja, razvoja in investicij, opis trenutnega stanja, razvoja in investicij, opis organizacije, vodenja in sistemov posamezne družbe, opis rezultatov razvoja in napredka posamezne družbe, vrste tehnologij, procesov, opreme, materiala, ki jih družba uporablja, strošek dela, tehnološki razvoj, dodano vrednost, inovativnost, vlaganja v razvojne študije ter kadre, oceno učinkovitosti, prodajo in prihodke iz bodočega poslovanja, oceno bodočih stroškov dela, kazalnike bodočega poslovanja družb, poslovne partnerje in mrežo družbe in sistem delovanja in vodenja procesov v družbi in v sodelovanju z drugimi družbami in taktiko in načine izvedbe sklepanja poslov in poslovnih odnosov. Vsi navedeni podatki pomenijo konkurenčno prednost družbe in bi njihovo sporočanje neupravičeni osebi škodilo konkurenčnemu položaju navedenih družb.
Zaradi navedenega je organ izločil kot poslovno skrivnost:
o   podatke o medsebojnem poslovnem sodelovanju družb in (ali) posameznikov,
o   podatke o morebitnem poslovnem sodelovanju družb in (ali) posameznikov v prihodnosti,
o   podatke o pogodbenih določilih in vsebini in/ali sistemu sodelovanja med družbami in (ali)
posamezniki,
o   podatke o osebah, ki imajo pooblastila za vodenje posameznih nalog znotraj družbe in pogajanja v imenu družbe,
o   podatke o imenu in naslovu zagovornika,
o  podatke o imenu ali naslovu oseb, ki zastopajo posamezne družbe, če to niso osebe, ki sicer zastopajo družbo in (ali) če podatek ni javen,
o   podatke o organizacijski strukturi družbe,
o   druge podatke navedene v nadaljevanju.
Vsi navedeni podatki, ki sicer niso znani javnosti, ali ki ne pomenijo izjeme v skladu z zakonom, vsebujejo podatke, ki bi prestali škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odst. 39. čl. ZGD, kar pomeni, da je v tem delu podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ ni prekril podatkov, ki bi sicer lahko predstavljali poslovno skrivnost, pa so:
o  po zakonu javni
o  bili že javno objavljeni
o  podatki, ki kažejo ali dokazujejo kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev,
in zaradi tega v skladu z zakonom ne predstavljajo poslovne skrivnosti in
o  podatke za katere je sam upravičenec izjavil, da ne predstavljajo poslovnih skrivnosti.

Organ je v primerih, v katerih je sicer upravičenec dejal, da odločba ne vsebuje poslovnih skrivnosti, kljub temu prekril in zavaroval zaupne podatke, ki kažejo na poslovne skrivnosti drugih poslovnih subjektov (torej ne stranskega intervenienta), ki so morda sicer obravnavani v odločbah in katerih podatki predstavljajo izjeme zaradi katerih morajo biti zavarovani kot zaupni.
V posameznih odločbah so bili prekriti naslednji podatki:
- odločba Urada RS za varstvo konkurence, št. 306-106/2006-6 z dne 17.11.2006, v zadevi presoje skladnosti koncentracije družb Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o., in Kabelsko razdelilni sistem Rotovž, d.d., Cankarjeva 6, Maribor:
Stran 3: osebni podatki, s kom je bila sklenjena pogodba o prodaji in nakupu delnic. Podatki niso javno dostopni.
- odločba št. 3071-61/2002-4 z dne 5. 2. 2003, v zadevi presoje skladnosti koncentracije družb Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana, in kabelsko- razdelilnega sistema v Občini Pivka v lasti družbe V.A.S. Pivka, Aleksander Kušlan s.p., Postojnska 11a, 6257 Pivka:
Stran 1: Poslovna razmerja, kdo zastopa posamezne družbe; kaže na siceršnja poslovna razmerja in partnerje.
Stran 1 in 4: Delež lastništva fizičnih oseb, ki ni bil javno objavljen.
- odločba št. 3071-5/03-10 z dne 18. 8. 2003, v zadevi presoje skladnosti koncentracije družb Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana, in Panda KKS, komunikacijski sistemi d.o.o., Ročevnica 61,4290 Tržič:
Stran 1: Poslovna razmerja, kdo zastopa posamezne družbe; kaže na siceršnja poslovna razmerja in partnerje.
Stran 2: kdo so lastniki, ni javno objavljen podatek.
- odločba Urada RS za varstvo konkurence, št. 3071-64/2004-7 z dne 3. 2. 2005, v zadevi koncentracije družb UGC Europe B.V., Boeing Avenue 53, 1119 PE Schipol Rijk, 1070 BT Amsterdam, The Netherlands ter Telemach družba za komunikacijske storitve d.o.o., Ulica Ljubljanske Brigade 21, Ljubljana.
Stran 1: Poslovna razmerja, kdo zastopa posamezne družbe; kaže na siceršnja poslovna razmerja in partnerje.
Stran 1 in 2: Način pridobitve poslovnih deležev in pogodbeni partnerji, kaže na siceršnja poslovna razmerja in partnerje poslovanje in poslovno prakso družbe.
Stran 2, točka 6: vloga družbe UGC Europe v Sloveniji, iz katere je razvidno njeno poslovanje in strategije.
Stran 2, točka 7: družbeniki družbe Telemach; navedeni podatki niso javno dostopni.
Stran 3, točka 8: notranja razmerja v družbi in način poslovanja in delovanja.
Stran 4, točka 9: notranje delovanje in organizacija družb.
Stran 4, točka 12: način organizacije vodenja poslov.
Stran 6, točka 25: število naročnikov posameznih družb.
Stran 7, točka 27: družbe in njihovi internetni prihodki; podatki niso sicer javno znani in dostopni.
Stran 8: Poslovna razmerja, kdo zastopa posamezne družbe; kaže na siceršnja poslovna razmerja in partnerje.
- odločba Urada RS za varstvo konkurence, št. 3072-14/02-62 z dne 19. 11. 2004, zadevi ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja družbe Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana na zahtevo družbe Medinet d.o.o., Tržaška cesta 85, Maribor:
stran 1: Poslovna razmerja, kdo zastopa posamezne družbe; kaže na siceršnja poslovna razmerja in partnerje.
Stran 3: kdaj so sklenili in kakšna je vsebina sklenjene pogodbe z družbo Telekom, d.d.
Stran 9, točka 38: znesek popustov izračunan družbi, kaže na velikost prometa družbe.
Stran 15: Poslovna razmerja, kdo zastopa posamezne družbe; kaže na siceršnja poslovna razmerja in partnerje.

Zahtevane odločbe, iz katerih so bili izbrisani zgoraj navedeni podatki, so bile prosilcu posredovane v obliki fotokopije, po pošti, kot priloga te odločbe. V skladu z določili Uredbe in Pravilnikom o postopku posredovanja informacij javnega značaja na Ministrstvu RS za gospodarstvo in v organih v sestavi (izdan s strani ministra za gospodarstvo dne 11. 7. 2006, začetek veljavnosti 18. 7. 2006, št.: 017-194/2002-85; v nadaljevanju: Pravilnik) je organ prosilcu kot pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja določil navedbo vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije Slovenije« in naziv organa »Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za varstvo konkurence, Kotnikova 28/1, 1000 Ljubljana, Slovenija«. Navedena uredba v 1. odstavku 26. člena določa, da organ vedno kot pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja v pridobitne ali nepridobitne namene določi navedbo vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije Slovenije« in naziv organa, enako pa določa tudi Pravilnik v 1. odstavku 24. člena. Prosilec sme uporabljati podatke in odločbe v skladu z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Ker gre v obravnavanem primeru za ponovno uporabo informacij javnega značaja v nepridobitne namene, organ v skladu z določili ZDIJZ prosilcu cene za ponovno uporabo informacij ni zaračunal (skladno s 34a. čl. ZDIJZ lahko organ prosilcu zaračuna ceno, če gre za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene). Organ je opozoril prosilca, da se v primeru uporabe posredovanih informacij v pridobitne namene kaznuje za prekršek posameznik z globo od 625,93 do 1251,87 € (150.000 do 300.000 tolarjev) in pravna oseba ali  samostojni podjetnik posameznik z globo od 1251,87 do 12.518,77 € (300.000 do 3.000.000 tolarjev), če ponovno uporabi informacijo javnega značaja v pridobitne namene, za katero organ zaračunava ceno ali določa druge pogoje, pa ji organ take uporabe ni dovolil (4. odstavek 39. člena ZDI JZ). Organ je prosilcu v skladu z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. I. RS, št. 76/05 in 119/07) in na podlagi 16. člena Zakona o državni upravi (Ur. L. RS, št. 24/05) in Cenika za stroške posredovanja informacij javnega značaja Ministrstva za gospodarstvo (št. 017-194/2002-98) zaračunal za posredovanje informacij javnega značaja ceno v višini 929,45 €.
Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 21. 7. 2008 pri organu vložil pritožbo zoper delno odločbo organa z dne 7. 7. 2008, st. 306-140/2006-89 in odločbo organa z dne 14. 7. 2008, št. 306- 140/06-95, in sicer: zoper zavrnilni del delne odločbe organa z dne 7. 7. 2008 in odločbe z dne 14. 7. 2008, kakor izhaja iz točke 1 obeh odločb in zoper odločitev o stroških za posredovanje informacij v odločbi z dne 14. 7. 2008, kakor izhaja iz točke 5 te odločbe. Prosilec je v obrazložitvi pritožbe glede zavrnilnega dela v točki 1 obeh odločb navedel, da je organ v delni odločbi z dne 7. 7. 2008 v točki 1 izreka odločil: "Zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo se delno zavrne". Enako se glasi tudi izrek v točki 1 odločbe z dne 14. 7. 2008. V obrazložitvi delne odločbe z dne 7. 7. 2008 je organ v  točkah 15-17 (str. 3) zapisal, da je bilo na podlagi 5., 6. in 7. člena ZDIJZ potrebno delno zavrniti zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja in omogočiti zgolj delni pristop do zahtevanih odločb v delu, kjer ne vsebujejo poslovnih skrivnosti ali drugih izjem v skladu s 6. členom ZDIJZ. Enako obrazložitev odločitve pod točko 1 izreka je organ zapisal tudi v točkah 21-23 (str. 4) odločbe z dne 14. 7. 2008. Prosilec se zoper navedeni izrek pod točko 1 v odločbah organa z dne 7. 7. 2008 in 14. 7. 2008 pritožuje zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačno uporabljenega prava in bistvene kršitve pravil postopka. Bistvena kršitev pravil postopka je podana, ker je organ odločal mimo zahteve prosilca (ulfra et extra petitum). Prosilec navaja, da je v svoji zahtevi (vlogi) za dostop do informacij javnega značaja (datirana 17. 4. 2008, organ prejel 23. 4. 2008) v tretjem odstavku jasno zapisal: "Če odločbe vsebujejo informacije iz 6. člena ZDIJZ, vas prosim, da ravnate v skladu s 7. členom ZDIJZ in te informacije iz dokumentov izločite ter mi jih izročite v prečiščeni obliki." Glede na zapisano je po mnenju prosilca jasno, da od organa nikoli ni zahteval informacij, ki so navedene v 6. členu ZDIJZ in tako organ takšne (neobstoječe) zahteve tudi ni mogel delno zavrniti. Z odločanjem o neobstoječi zahtevi je organ kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, ker je posledično zaradi nje nepravilna odločba. Napačno ugotovljeno dejansko stanje je podano zato, ker je organ zmotno ugotovil, da je prosilec v svoji vlogi z dne 17. 4. 2008 zaprosil tudi za informacije iz 6. člena ZDIJZ. Iz besedila prosilčeve vloge jasno izhaja, da temu ni tako. Napačno uporabljeno materialno pravo pa je podano zato, ker je organ na temelju 7. člena ZDIJZ v zvezi s 6. členom ZDLTZ zahtevo prosilca delno zavrnil, čeprav za takšno odločitev, glede na vsebino prosilčeve zahteve, ni bilo nikakršne podlage. V skladu z zgoraj navedenim prosilec predlaga, da Pooblaščenec izpodbijani odločbi z dne 7. 7. 2008 in 14.7.2008 v točki 1 odpravi, podredno pa spremeni tako, da se zahtevi prosilca v celoti ugodi. V  obrazložitvi pritožbe glede izreka o stroških v točki 5 odločbe z dne 14. 7. 2008 pa je prosilec navedel, da je organ v odločbi z dne 14.7.2008 v točki 5 izreka odločil, da se stroški posredovanja informacij prosilcu zaračunajo v višini 924.45 EUR. Prosilec izpodbija ta izrek v celoti, in sicer zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe prava in bistvenih kršitev postopka, kakor tudi zaradi neustavnosti in nezakonitosti. Prosilec naslavlja pritožbo zoper odločitev o stroških na Pooblaščenca, kakor izhaja tudi iz pravnega pouka izpodbijane odločbe. Res je sicer, da 27. člen ZDIJZ določa, da je pritožba mogoča le zoper zavrnilno odločbo ali sklep o zavrženju (I. odst.) ali v primeru IV. odst. 25. člena (napačna informacija) ali če ne dobi informacije v zahtevani obliki (II. odst.). Iz tega sicer ne izhaja, da ima prosilec pravico do pritožbe na Pooblaščenca glede odločitve o stroških, kljub temu pa ima prosilec pravico do pritožbe zoper odločbo v tem delu neposredno na podlagi 25. člena Ustave Republike Slovenije ter 13. člena in VI. odst. 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Kolikor Pooblaščenec meni, da za odločanje v tem delu pritožbe ni stvarno pristojen, prosilec prosi, da posluje v skladu z določbami II. odst. 23. člena ter III. in IV. odst. 65. člena ZUP.

Prosilec nadalje navaja, da je organ v postopku posredovanja informacij javnega značaja in odmerjanju stroškov za to posredovanje zagrešil bistveno kršitev pravil postopka, ki je nedvomno vplivala na pravilnost odločitve o višini stroškov. ZDIJZ v 36. členu vsebuje vrsto določb o objavi stroškovnika in cene za posredovanje informacij javnega značaja, ki jih je organ kršil vse po vrsti. V  1. odst. 36. člena je določeno, da mora vsak organ, torej tudi organ, stroškovnik objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja. Prosilec je priložil izpis kataloga informacij javnega značaja organa z njegove spletne strani na dan 19. 7. 2008 in iz priloženega izpisa je jasno, da organ v svojem katalogu tega stroškovnika nima objavljenega, pa čeprav gre za samostojni organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo. Še več, tega stroškovnika nima v svojem katalogu informacij javnega značaja objavljenega niti Ministrstvo za gospodarstvo, kar je prav tako razvidno iz priloženega izpisa kataloga informacij javnega značaja Ministrstva za gospodarstvo. S tem je seveda neposredno kršen 1. odst. 36. člena ZDIJZ, istočasno pa je prosilcem za informacije javnega značaja na splošno ter prosilcu konkretno onemogočeno, da se seznanijo s stroški, ki jih bo posredovanje informacij javnega značaja povzročilo. Organ ravno tako, v nasprotju z 2. odst. 36. člena ZDIJZ, ni vnaprej objavil v svetovnem spletu običajne cene ter obračunske podlage za ponovno uporabo informacij, čeprav je to za predmetni postopek nepomembno, ker se stroški ponovne uporabe v konkretnem postopku prosilcu niso zaračunali. Je pa zato zelo pomembno, da je organ kršil tudi 3. odst. 36. člena ZDIJZ, ki organu nalaga, da je dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec zahteva, da mu mora vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. V predmetni zadevi organ prosilca nikoli do izdaje odločbe ni opozoril na plačilo stroškov in posledično prosilec tudi ni imel možnosti, da bi od organa zahteval obvestilo o višini stroškov, ki jih bo le-ta zaračunal. Edina komunikacija med prosilcem in organom pred izdajo odločbe je bil sklep o podaljšanju roka z dne 15.5.2008, v katerem pa organ morebitnega plačila stroškov ne omenja. Posledično prosilec tudi ni zaprosil za vnaprejšnje obvestilo o višini stroškov, saj je utemeljeno domneval, da mu bodo informacije posredovane brezplačno - saj če bi mu organ nameraval te informacije zaračunati, bi ga po 3. odst. organ vendar moral o tem obvestiti. S tem je bila prosilcu odvzeta tudi možnost, da bi lahko svojo vlogo v celoti ali delu umaknil, kar vse je povzročilo, da mu je bil na koncu postopka povzročen nepričakovan in izjemno visok strošek skoraj 1.000 EUR in to za informacije, ki jih prosilec namerava uporabiti v nepridobitne znanstvene namene, torej v splošno dobro celotne družbe in tudi samega organa, ki bi moral biti zainteresiran za znanstveno obravnavanje področja varstva konkurence. Določba 3. odst. 36. člena ZDIJZ, ki organu nalaga vnaprejšnje obveščanje o zaračunavanju stroškov, je toliko bolj razumljiva v kontekstu, ko prosilec v katalogu informacij javnega značaja na straneh organa niti ni mogel izvedeti, kakšne stroške mu organ za posredovanje lahko zaračuna. V takšnih okoliščinah je bila odločitev o plačilu stroškov v točki 5 izreka odločbe z dne 14. 7. 2008 popolno presenečenje in v nasprotju s temeljnim načelom prava, to je načelom pravne varnosti. S tem je ta kršitev postopka povzročila za prosilca nepopravljive škodljive posledice in je odločbo z dne 14. 7. 2008 potrebno v tem delu odpraviti.
Podredno pa prosilec zatrjuje, da so mu bili stroški posredovanja informacij javnega značaja, kakor izhaja iz točke 5 izreka odločbe z dne 14. 7. 2008, zaračunani povsem arbitrarno (kar je bistvena kršitev postopka) in na podlagi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Prosilec je na podlagi kolegialne pomoči .......... prišel v posest odločbe organa z dne 30.6.2008. št. 306-140/2006-76 (ki jo tudi prilaga), s katero je organ odločil o posredovanju informacij javnega značaja, za katere je zaprosila
prosilka in v kateri je v točki 4 izreka te odločbe odločil, da se prosilki zaračunajo stroški v višini 205.34 EUR. Prosilka je v tej zadevi zaprosila organ za posredovanje informacij javnega značaja v obliki odločb, ki jih je organ izdal v prekrškovnem postopku zaradi omejevanja konkurence. Iz odločbe na sedmih straneh izhaja, da je organ v posredovanih odločbah moral izbrisati različne podatke, ki so našteti v 6. členu ZDIJZ in je za to porabil 8 ur in 30 minut. Skupni stroški so znašali 205,34 EUR. Ob nadaljnji kolegialni pomoči ............ je prosilec pregledal njej posredovane informacije javnega značaja - odločbe in ugotovil, da skupno število strani posredovanih osmih odločb znaša 95 strani. Vseh osem odločb je bilo tudi prečiščeno. Ob navedenih podatkih se je prosilcu postavilo vprašanje, kako je mogoče, da mu je bilo v odločbi z dne 14. 7. 2008 za posredovanje informacij javnega značaja zaračunano kar 924,45 EUR ali drugače povedano, skoraj petkrat višja cena. Prosilcu je organ kot informacije javnega značaja – odločbe posredoval 11 odločb na skupaj 154 straneh. Že iz tega je razvidno, da niti število odločb niti število strani ne predstavlja petkratnika števila odločb/strani, ki so bile posredovane prosilki .......... Še več, iz točke 13 (stran 3) obrazložitve odločbe z dne 14. 7. 2008 izhaja, da so "stranski intervenienti" izjavili, da tri odločbe ne vsebujejo podatkov, ki bi bili poslovna skrivnost in so bile zato to te odločbe posredovane v celoti, ali drugače povedano, organ s prečiščevanjem teh odločb ni imel nikakršnega dela. Še več, iz 24. točke (stran 4) obrazložitve odločbe z dne 14. 7. 2008 izhaja, da so stranski intervenienti prav tako izjavili, da še dve nadaljnji odločbi ne vsebujeta podatkov, ki bi bili poslovna skrivnost, pri pregledu pa je organ presodil, da ne vsebujeta niti drugih podatkov iz 6. člena ZDIJZ ter so bile te odločbe prosilcu prav tako posredovane v celoti. To seveda pomeni, da je imel s tema dvema odločbama organ bistveno manj dela, saj jih je moral zgolj pregledati, ne pa tudi brisati podatkov. Kljub navedenim dejstvom pa je organ, kakor izhaja iz 33. točke (stran 7) obrazložitve odločbe z dne 14. 7. 2008, ugotovil, da je za prečiščevanje informacij javnega značaja, za katere je zaprosil prosilec, porabil kar 39 ur. Drugače povedano, za pregled in prečiščevanje približno 1,5-krat večjega števila strani odločb je organ zaračunal skoraj petkrat višji znesek in je porabil skoraj petkrat več časa. Glede na to, da je glavno delo organa pri prečiščevanju odbiranje, branje in študij dokumenta, samo brisanje pa vzame še najmanj časa, se prosilcu pojavlja dvom v takšen izračun organa. Ali drugače povedano, prosilec je prepričan, da je nemogoče, da bi organ za prečiščevanje posredovanih mu informacij porabil kar 39 ur oz. cel delovni teden organa. Po mnenju prosilca je odločba z dne 14. 7. 2008 glede točke 5 izreka pravzaprav neobrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev postopka. Iz 33. točke obrazložitve (stran 7) namreč ni mogoče ugotoviti, na kakšni podlagi in ob kakšnih kriterijih je organ ugotovil, da je za odbiranje in pripravo informacij potreboval kar 39 ur, čeprav je za tretjino manjše število strani dokumentov potreboval zgolj 8,5 ure. To pomeni, da odločbe v tem delu sploh ni
mogoče preizkusiti, saj niso podani nobeni objektivni kriteriji, po katerih bi bilo mogoče presojati resničnost trditev organa. Da pa se pojavlja utemeljen dvom v resničnost navedb v odločbi, pa izhaja iz zgoraj citirane odločbe organa z dne 30. 6. 2008. Glede na to, da izpodbijana odločba v tem delu ne vsebuje potrebnih razlogov in je tudi ni mogoče preizkusiti, je po mnenju prosilca potrebno odločbo v tem delu odpraviti. Pri razmišljanju o razlogih nastanka tako visokih stroškov za posredovanje informacij javnega  značaja po odločbi z dne  4. 7. 2008, še posebej v primerjavi s stroški po odločbi z dne 30. 6. 2008, pa je prosilec zgolj špekulativno (saj pravih razlogov zaradi nepopolne obrazložitve tako in tako ne pozna) pomislil, da ni organ morda v čas teh 39 ur vračunal tudi  komunikacijo s t.i. stranskimi intervenienti (torej zainteresiranimi strankami iz posredovanih odločb) v kateri je organ le-te zaprosil za informacijo o tem, katere dele odločb štejejo za poslovne skrivnosti. Zgolj špekulativno je prosilec prišel na to misel, ker je organ v odločbi z dne 14. 7. 2008 obširno opisal postopek komunikacije s temi osebami in je to, v odsotnosti vseh objektivnih kriterijev presoje za nastalo delo v obsegu 39 ur, tudi edini razlog, ki prosilcu pride na pamet, zakaj bi lahko organ za prečiščevanje informacij v danem primeru porabil toliko časa. Če je temu res tako, pa prosilec nadalje zatrjuje, da organ nima pravice v število porabljenih ur za odbiranje in pripravo informacij javnega značaja vštevati tudi čas, ki ga je porabil za komunikacijo s stranskimi intervenienti. Organ je namreč po ZPOmK-1 (in starem ZPOmK) dolžan tekom celotnega postopka biti seznanjen s tem, katere od posredovanih mu informacij s strani strank predstavljajo poslovne skrivnosti. Zakon namreč določa, da je organ tekom celotnega postopka in po njem dolžan varovati poslovne skrivnosti strank, kar jasno pomeni, da mora biti organ tekom postopka tudi seznanjen s tem, kaj poslovne skrivnosti strank so, saj sicer te svoje zakonske obveznosti ne bi mogel spoštovati. Kolikor pa je organ v svojih preteklih postopkih ravnal malomarno in se zakonski dolžnosti navkljub ni že pred postopkom seznanil s tem, kaj predstavlja poslovno skrivnost in kaj ne, ali pa se je organ v sedanjem postopku skušal rešiti svoje odgovornosti za varovanje poslovnih skrivnosti tako, da je breme presoje prevalil na stranke preteklih postopkov, pa prosilec meni, da takšno ravnanje ne more bili na breme in strošek pritožnika oz. prosilcev za informacije javnega značaja. Prosilec torej navaja, da so bili v primeru, da je organ v 39 ur dela resnično vštel tudi komunikacijo s stranskimi intervenienti, stroški ugotovljeni napačno in je torej podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja, na katero je organ tudi napačno uporabil materialno pravo. Še več, ker tudi ZUP v 7. členu organom nalaga, da morajo strankam omogočiti čim lažje uveljavljanje pravic (torej tudi pravice do informacij javnega značaja) in nasproti njim uporabljati ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če je z njimi mogoče doseči namen, prav tako pa tudi 14. člen ZUP določa, da je potrebno postopek voditi hitro in s čim manjšimi stroški za stranko, je po mnenju prosilca organ postopek v danem primeru vodil povsem v nasprotju s temeljnimi načeli upravnega postopka in je odločbo v izpodbijanem delu tudi zato potrebno odpraviti.

Za konec pa prosilec v luči bodočega zavarovanja svojih temeljnih ustavnih pravic zatrjuje, da so mu bile z izpodbijano odločbo kršene tudi temeljne pravice. V prvi vrsti prosilec zatrjuje, da ne ZDIJZ v VII. poglavju (členi 34 - 36.a), ne Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja v VI. poglavju (členi 18 - 20) in tudi ne Cenik za stroške posredovanja informacij javnega značaja Ministrstva za gospodarstvo v delu, kjer se nanaša na ceno odbiranja in posredovanja informacij javnega značaja, niso v skladu z Ustavo
Republike Slovenije, saj ne zagotavljajo objektivnih kriterijev za odmero potrebnega števila ur dela pri odbiranju in pripravi dokumentov, ki vsebujejo eno izmed izjem, ki se izloča po 7. členu ZDIJZ. To pomeni, da je odmera potrebnega časa javnega uslužbenca povsem arbitrarna, kot izhaja iz danega primera, pa tudi lahko resna ovira za pridobivanje informacij javnega značaja. Državni organi lahko z arbitrarno odmero stroškov pridobivanje informacij skoraj v celoti onemogočijo. S tem je kršeno načelo pravne države (2. člen URS), načelo enakosti pred zakonom (14. člen URS), načelo enakega varstva pravic (22. člen URS), pravica do (učinkovitega) pravnega sredstva (25. člen URS). Prosilec prav tako meni, da je sistem posredovanja informacij javnega značaja, ki z arbitrarno določenimi in nesorazmerno visokimi stroški onemogoča pridobivanje teh informacij za potrebe znanstveno-raziskovalnega (in nepridobitnega) dela, v nasprotju z 39. členom Ustave RS, ki zagotavlja svobodo izražanja in zbiranja vesti ter 59. členom Ustave RS, ki zagotavlja svobodo znanstvenega ustvarjanja. Organ s svojim načinom obračunavanja posredovanja informacij javnega značaja onemogoča pridobivanje informacij s področja konkurenčnega prava, ki so potrebne za znanstveno raziskovanje, čeprav te informacije tako Evropska komisija, kot tudi večina nacionalnih konkurenčnih organov drugih držav članic (in tretjih), zastonj objavlja na svojih spletnih straneh, kar vse je razvidno že iz povezav na spletnih straneh organa. Medtem ko so torej te informacije v tujini dostopne zastonj, kar omogoča normalno znanstveno-raziskovalno delo, pa se morajo v Republiki Sloveniji za te iste informacije plačevati nenormalno visoki zneski, pa čeprav bi bili izsledki teh raziskav v splošno družbeno korist in torej tudi v korist boljšega dela organa. Z vsem navedenim je prosilec svojo pritožbo utemeljil in predlaga odpravo odločbe v izpodbijanih delih oz. njeno spremembo na način, da se zavaruje prosilčev interes.

Organ je prosilčevo pritožbo, z dopisom z dne 24. 7. 2008, št. 306-140/2006-143, na podlagi 245. čl. ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu. Pritožbo prosilca zoper odločitev o stroških posredovanja informacij javnega značaja pa je organ odstopil Ministrstvu za gospodarstvo. Slednji jo je z dopisom z dne 18. 8. 2008, št. 306-140/2006-162 odstopil Pooblaščencu.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja  subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Organ je z izpodbijano odločbo in delno odločbo odločil o zahtevi prosilca, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Pri tem je v izreku odločil, da se v skladu z zahtevo prosilcu zagotovi delni dostop do zahtevanih dokumentov in dovoli njihova ponovna uporaba v nepridobitne namene v tem delu.

Pooblaščenec ugotavlja, da izrek izpodbijane odločbe in delne odločbe ni v skladu z določbo 6. odst. 213. čl. ZUP. Slednji  določa, da mora biti izrek kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. Vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Prav tako se v izreku ne sme uporabljati pavšalnih izrazov, kot npr. »delni dostop«, saj niso izvršljivi.

V 2. točki izpodbijane odločbe in delne odločbe je organ prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec ugotavlja, da tak izrek izpodbijane odločbe ni določen, niti izvršljiv, saj iz navedenega ne izhaja konkretno, katere podatke je organ izločil iz zahtevanih dokumentov. Zgolj navedba pavšalnega izraza »delni dostop« ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V konkretnem primeru pa izrek izpodbijane odločbe ni takšen, saj ni v skladu s 6. odst. 213. čl. ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odst. 237. čl. ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba in delna odločba nista zakoniti.   

Pooblaščenec je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano delno odločbo z dne 7. 7. 2008, št. 306-140/2006-89, v celoti in  odločbo z dne 14. 7. 2008, št. 306-140/06-95, v prvi, drugi in tretji točki, odpravil in vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral pri ponovnem odločanju upoštevati 6. odst. 213. čl. ZUP, ki se nanaša na izrek odločbe. Pri tem mora organ tudi paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo.

Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe in delne odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi nedoločnosti izreka, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.

Primarno mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, ugotoviti in obrazložiti, v skladu z določbami ZGD-1 in ZVOP-1, konkretno kaj predstavlja poslovno skrivnost in kateri so osebni podatki v posameznih odločbah, ki jih zahteva prosilec ter nadalje navesti razloge, pri katerih podatkih je podana izjeme po  2. in 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se mora določno opredeliti do podatkov, za katere meni, da predstavljajo  izjemo iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in navesti razloge za svojo odločitev. Pri tem mora organ izrek odločbe formulirati na način, da bo le ta jasen, določen in izvršljiv.

Pooblaščenec se ob tem posebej opredeljuje tudi do pritožbene navedbe prosilca, da je organ o njegovi zahtevi odločil preko zahtevka, saj kot navaja, ni zahteval podatkov, ki predstavljajo izjemo iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato bi moral organ zahtevi ugoditi, ne pa jo delno zavrniti. Predmet pritožbe prosilca v tem delu tako sploh niso dokumenti, zaradi katerih se je sam postopek vodil.

Pooblaščenec primarno poudarja, da je smisel in namen ZDIJZ v tem, da prosilec dobi dokumente, ki jih zahteva. V danem primeru je prosilec dokumente prejel in glede tega ni imel nobenih pritožbenih razlogov, kot jih določa ZDIJZ, kar je po mnenju Pooblaščenca za ta postopek bistveno. Se pa postavi vprašanje ali je v danem primeru organ dejansko odločal preko zahtevka. Ne glede na zastavljeno vprašanje, pa je v obravnavanem primeru, po oceni Pooblaščenca, način izražanja prvostopenjskega organa povsem drugotnega pomena. Odločitev organa »se delno zavrne« namreč ni  vplivala na sam dostop do dokumentov, kar potrjuje dejstvo, da prosilec glede dostopa do samih dokumentov ni vložil pritožbe. Res je prosilec postavil zahtevo na način, da je organ predhodno obvestil, da ne zahteva morebitnih izjem. Vendar pa Pooblaščenec meni, da takšne zahteve, kot jo je postavil prosilec, ni mogoče obravnavati na način kot si razlaga prosilec, brez poziva prosilcu k dopolnitvi zahteve, saj splošno sklicevanje na materialni predpis ne omogoča določljivosti z vidika nesporne ugotovitve, kaj prosilec sploh zahteva in je torej predmet presoje oziroma, česar ne zahteva. Šele določna zahteva bi omogočala, v prvi vrsti, da ne bi bilo sporno ne za prosilca ne za organ, katere informacije v zahtevanih dokumentih sodijo pod izjeme po ZDIJZ, organ pa bi lahko zahtevi prosilca ugodil in v tem primeru bi, v skladu s 1. odst. 22. čl. ZDIJZ, naredil zgolj uradni zaznamek, brez izdaje odločbe. V nasprotnem primeru pa je organ zavezan oziroma dolžan presojati celotni dokument z vidika določb ZDIJZ, torej tudi glede obstoja izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in v primeru, da zahtevo delno ali v celoti zavrne, izdati odločbo. Na ta način lahko prosilec uveljavi pravna sredstva, pritožbeni oz. pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Glede na navedeno, zaradi morebitnih nejasnosti, Pooblaščenec svetuje, da se v ponovljenem postopku določno opredeli zahteva, če bo seveda prosilec sploh še zainteresiran, glede na to, da je dokumente, ki jih je želel, že prejel.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP delno odločbo z dne 7. 7. 2008, št. 306-140/2006-89 v celoti,  odločba z dne 14. 7. 2008, št. 306-140/06-95 pa v prvi, drugi in tretji točki odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti  najpozneje  v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je prosilec vložil tudi pritožbo zoper odločitev organa o stroških postopka, določenih v peti točki odločbe z dne 14. 7. 2008, št. 306-140/06-95, glede katerih pa Pooblaščenec ni stvarno pristojen za odločanje.

Stvarna pristojnost pomeni pristojnost glede na vsebino zadeve in je pogojena z organiziranostjo javne uprave. Za določanje stvarne pristojnosti v upravnih zadevah iz državne pristojnosti so relevantni predpisi o organizaciji državne uprave in področni predpisi, ki pogosto vsebujejo tudi organizacijske določbe (določbe o stvarni pristojnosti). Tako tudi ZDIJZ kot področni zakon glede stvarne pristojnosti jasno določa, kdaj je Pooblaščenec pristojen za odločanje o pritožbi in kdaj je slednja dovoljena.

Pritožbeni postopek je urejen v 27. čl. ZDIJZ, kjer je določeno, kdaj ima prosilec pravico do pritožbe, o kateri je pristojen odločati Pooblaščenec. Tako je pravica do pritožbe zoper odločbo organa dopustna v primeru, ko je organ zahtevo zavrnil ter zoper sklep s katerim je organ zahtevo zavrgel. V skladu s 6. odst. 22. čl. ZDIJZ se šteje, da je organ zahtevo zavrnil tudi v primeru, če organ v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve ne omogoči prosilcu dostopa do informacije in, če tudi ne izda  in ne vroči prosilcu odločbe o zavrnitvi (t.i. »molk organa«). Pritožba je dovoljena tudi v primeru, če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, ali če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z 2. on 4. odst. 17. čl. ZDIJZ. Postopek s pritožbo se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (4. odst. 27. čl. ZDIJZ).

Navedeno pomeni, da Pooblaščenec ni stvarno pristojen za odločanje o pritožbi glede stroškov. Zakonodajalec je namreč eksplicitno določil, v katerih primerih je dovoljena pritožba, o kateri je pristojen odločati Pooblaščenec. Med slednjimi pa ni predvidena pritožba glede stroškov posredovanja informacij javnega značaja, posledično pa tudi ne pristojnost Pooblaščenca za odločanje o teh stroških.

V 23. čl. ZUP je določeno, da če organ spozna, da ni pristojen za določeno upravno zadevo, mora postopati v skladu s 3. in 4. odst. 65. čl. ZUP. V 4. odst. 65. čl. ZUP je določeno, da če organ prejme vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim vlogo zavrže zaradi nepristojnosti.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec, v skladu s 4. odst. 65. čl. ZUP, pritožbo prosilca v tem delu zavrgel, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.    


Pouk o pravnem sredstvu: Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. Zoper drugo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, lahko pa prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu tega sklepa na Upravno sodišče RS, Zunanji oddelek v Mariboru,  Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                       
Svetovalka Pooblaščenca                        
       

Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka