Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.06.2020
Naslov: prosilec - Urad vlade RS za komuniciranje
Številka: 090-83/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval informacije v zvezi z depešo, poslano Svetu Evrope, v torek, dne 7. 4. 2020. Organ je prosilcu posredoval dokument z odzivom za objavo na Platformi Sveta Evrope, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. Prosilec je v pritožbi vztrajal pri dostopu do informacij, ki se nanašajo na vprašanje, kdo je dokument podpisal, kdo je dokument naročil, avtoriziral vsebino,...V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je dokument, ki je predmet presoje, torej »odziv« pripravil vršilec dolžnosti direktorja organa sam, v obliki, kot je bila objavljena, torej brez podpisa, zato IP ni imel razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z dokumentom, ki bi izkazoval »kdo je depešo naročil, avtoriziral vsebino ter podpisal oziroma potrdil posredovanje naslovniku« ter nadalje, obstoj osnutka in originala s podpisi, ne razpolaga. IP pa je nadalje ugotovil, da organ razpolaga s slovensko verzijo »odziva« brez podpisa, ki ga je organ dolžan posredovati prosilcu.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-83/2020/8

Datum: 16. 6. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 13. 5. 2020, zoper odločbo št. 090-1/2020/7 z dne 4. 5. 2020, Urada Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 13. 5. 2020 zoper odločbo organa z dne 4. 5. 2020, št. 090-1/2020/7 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe po elektronski poti posredovati dokument »odziv« v slovenskem jeziku, ki ga je vršilec dolžnosti direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje poslal na Ministrstvo za zunanje zadeve za objavo na Platformi Sveta Evrope.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 13. 4. 2020 po elektronski poti na organ naslovil zahtevo na podlagi ZDIJZ, v kateri je navedel, da v zvezi z depešo, poslano Svetu Evrope v torek, dne 7. 4. 2020, prosi za naslednje informacije:

- kdo je depešo naročil, avtoriziral vsebino ter podpisal oziroma potrdil posredovanje naslovniku,

- kopijo osnutka depeše v slovenskem (ali tujem) jeziku s podpisom osebe (oseb), ki je avtorizirala vsebino in pošiljanje naslovniku,

- kopijo originala poslane depeše s podpisi,

- uradno potrjeni protokol odzivanja oziroma odgovarjanja na prejeta novinarska in druga vprašanja.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-1/2020/7 z dne 4. 5. 2020, s katero je v prvi točki izreka odločbe odločil, da se zahtevi delno ugodi, tako, da se prosilcu na elektronski naslov posreduje dokument z odzivom za objavo na Platformi Sveta Evrope. V drugi točki izreka odločbe pa je organ odločil, da se zahteva prosilca zavrne v delih, kjer zahtevana informacija ni informacija javnega značaja, oziroma zahtevana informacija ne obstaja. Posebni stroški niso nastali.

 

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca, določbe ZDIJZ ter navedel, da je najprej ugotovil, da zahtevane informacije izhajajo iz delovnega področja organa, saj gre za tematiko v zvezi s komuniciranjem z mediji in širšo javnostjo. Organ je ugotovil, da se zahtevane informacije nanašajo na dva dokumenta, in sicer na dokument z odzivom (prosilec uporablja izraz depeša) za objavo na Platformi Sveta Evrope in na uradno potrjeni protokol odzivanja oziroma odgovarjanja na prejeta novinarska in druga vprašanja, zato je opravil presojo glede na posamezen dokument:

- Dokument z odzivom za objavo na Platformi Sveta Evrope (prve tri alineje zahteve prosilca)

Organ je presojal, ali zahtevana informacija predstavlja dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. V zvezi z vprašanjem prosilca, kdo je depešo naročil, avtoriziral vsebino ter podpisal oziroma potrdil posredovanje naslovniku, je organ ugotovil, da ne gre za informacijo javnega značaja, ker prosilec zahteva odgovor na vprašanje. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere, kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »informacijo«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa. V zvezi z zahtevo prosilca po kopiji osnutka depeše v slovenskem (ali tujem) jeziku s podpisom osebe (oseb), ki je avtorizirala vsebino in pošiljanje naslovniku in kopiji originala poslane depeše s podpisi, pa je organ ugotovil, da ne razpolaga z depešo, temveč z dokumentom, ki vsebuje odziv na medijski zapis in ki je bil objavljen na Platformi Sveta Evrope. Dokument je bil prosilcu posredovan po elektronski pošti dne 20. 4. 2020.

- Uradno potrjeni protokol odzivanja oziroma odgovarjanja na prejeta novinarska in druga vprašanja (zadnja alineja zahteve prosilca)

Organ je presojal, ali zahtevana informacija predstavlja dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, in ugotovil, da dokumenta z naslovom ali vsebino, ki ga zahteva prosilec, v organu ni. Organ na prejeta novinarska in druga vprašanja odgovarja v skladu z določbami veljavnih predpisov, zlasti Zakona o medijih (ZMed), ZDIJZ ter 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju. Notranjih aktov, ki bi podrobneje urejali področje odgovarjanja na novinarska in druga vprašanja, v organu ni. Takšnega akta tudi nobeden izmed veljavnih predpisov ne zahteva. Upoštevaje navedeno je organ odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 13. 5. 2020, v kateri je povzel svojo zahtevo ter navedel, da je organ njegovo zahtevo iz zadnje alineje zavrnil s pojasnilom, da takšen akt ne obstaja. Glede na izjavo organa, da je v tem primeru »ravnal po jasni proceduri«, upravičeno dvomi, da to drži. Vendar pri tej alineji ne vztraja in ni predmet pritožbe. Pri zavrnitvi prvih treh alinej zahteve pa je prosilec najprej izrazil ogorčenje, da se je organ na zahtevo odzval povsem negativno, brez dolžnega razumevanja zahteve ter želje za ugoditev prosilcu in posredovanje informacij, do katerih je javnost upravičena. Zato je navedel, da vlaga pritožbo glede prvih treh alinej njegove zahteve, ki jih preoblikuje tako, da je zahteva povsem jasna in po ZDIJZ poziva za posredovanje naslednje dokumentacije:

-posredovanje vseh e-mail sporočil, ki so bila izdelana in posredovana med zaposlenimi na UKOM v zvezi s pripravo in posredovanjem zadevnega odziva;

-posredovanje vseh e-mail sporočil, ki so bila v zvezi s predmetnim odzivom izmenjana z osebami izven UKOM, predvsem z osebami v Vladi RS in Ministrstvih RS. Prosi za posedovanje dokumentov po elektronski poti.

 

Organ je z dopisom z dne 19. 5. 2020, številka: 090-1/2020/12, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP dne 26. 5. 2020. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena. Organ je navedel, da pri ugotovitvah vztraja in predlaga, da se pritožba zavrne.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet zahteve informacije v zvezi z dokumentom, ki ga je pripravil organ. Sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami, ki se nanašajo na prve tri alineje zahteve, kar je predmet pritožbe. Prosilec je namreč izrecno navedel, da se zoper zavrnitev glede četrte alineje njegove zahteve z dne 13. 4. 2020 ne pritožuje, zato ta del ni predmet presoje IP. 

 

Organ je prosilcu posredoval dokument, ki vsebuje odziv na medijski zapis in ki je bil objavljen na Platformi Sveta Evrope, ob tem pa pojasnil, da z depešo ne razpolaga in da po ZDIJZ ni dolžan odgovarjati na vprašanja in dajati pojasnil.

 

IP se strinja z organom, da odgovori na vprašaja in razna pojasnila, niso pravica po ZDIJZ. Kljub navedenemu, pa morajo organi upoštevati, da je temeljno načelo ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Zato zgolj dejstvo, da organ ni dolžan odgovoriti na vprašanje, nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev zahteve, če organ razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje, še zlasti, če gre za situacijo, kot v obravnavanem primeru, ko prosilec sprašuje, kdo je dokument »podpisal«, kar je nedvomno mogoče enostavno »izkazati« z dostopom do navedenega dokumenta, če seveda organ z njim v taki obliki razpolaga. Enako velja glede vprašanja »kdo je depešo naročil, avtoriziral vsebino ter podpisal oziroma potrdil posredovanje naslovniku«, saj je mogoče »odgovor(e)« dobiti iz dokumenta, ki po vsebini ustreza vprašanju, ne glede na to, kako se ta pri organu imenuje (odziv, depeša, …), seveda prav tako ob dejstvu, da organ s takšnim dokumentom v taki obliki razpolaga. IP še poudarja, da od prosilca ni mogoče pričakovati, da pozna točne identifikacijske oznake dokumentov, kot jih vodi organ (npr. št. zadeve, naziv dokumenta), zato pa lahko z »opisom vsebine« usmeri organ, kaj je predmet zahteve po ZDIJZ, kot je bilo to v obravnavanem primeru.

 

IP ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do vprašanja, ali razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali »odgovori« na vprašanja prosilca, kar pomeni, da ni ugotavljal vseh dejstev, ki so bila pomembna za odločitev, zaradi česar je dejansko staje nepopolno ugotovljeno.

 

Zaradi navedenega je IP dne 10. 6. 2020 pri organu opravil ogled brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznanega kot ogled in camera, z namenom, da sam oceni in presodi dejstva, ki so relevantna v obravnavani zadevi. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

 

Ker lahko prosilec v pritožbi svojo zahtevo zoži, ne more pa je razširjati, je moral IP na ogledu in camera najprej razjasniti dilemo glede pritožbene navedbe prosilca, da svojo zahtevo preoblikuje tako, da po ZDIJZ poziva za posredovanje naslednje dokumentacije:

-posredovanje vseh e-mail sporočil, ki so bila izdelana in posredovana med zaposlenimi na UKOM v zvezi s pripravo in posredovanjem zadevnega odziva;

-posredovanje vseh e-mail sporočil, ki so bila v zvezi s predmetnim odzivom izmenjana z osebami izven UKOM, predvsem z osebami v Vladi RS in Ministrstvih RS.

IP je pozval organ, da pojasni, ali je mogoče prve tri alineje zahteve z dne 13. 4. 2020 razumeti tudi na način, kot je »preoblikovana« v pritožbi, ali pa gre za zahtevo po novih dokumentih?

 

Organ je pojasnil, da pritožbene navedbe z vidika preoblikovanja zahteve predstavljajo novo zahtevo po novih dokumentih, o kateri bo odločal v novem postopku po ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da nima razloga, da pojasnilu organa ne bi sledil, saj je obravnavana zahteva usmerjena v dostop do dokumenta, ki izkazuje kdo je predmeten »odziv«, ki ga prosilec imenuje »depeša«, pripravil oz. potrdil njegovo vsebino ter v obstoj »osnutka« in »originala« odziva s podpisi, zato nikakor ni mogoče šteti, da je prosilec že v obravnavani zahtevi zahteval »elektronsko korespondenco«, kot je to navedel v pritožbi. Ker »elektronska korespondenca« ni predmet tega pritožbenega postopka, se IP do teh dokumentov ni opredeljeval in niso predmet presoje v tem postopku. Organ mora o teh dokumentih odločati v novem postopku po ZDIJZ, kar pomeni, da mora v primeru (delne) zavrnitve izdati odločbo, zoper katero bo imel prosilec pravico do pritožbe.

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, postavljena v zahtevi z dne 13. 4. 2020: »kdo je depešo naročil, avtoriziral vsebino ter podpisal oziroma potrdil posredovanje naslovniku«.

 

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da tega »odziva« ni nihče naročil. Organ je od Ministrstva za zunanje zadeve (dalje MZZ) dobil samo obvestilo, da je bilo objavljeno tisto, na kar se je organ odzval na Platformi Sveta Evrope. Kot je procedura oz. postopek, se organ sam odloči, ali je na to objavo potreben odziv. Organ oz. vršilec dolžnosti direktorja se je odločil, da bo pripravil odziv in ga je tudi sam pripravil, zato dokument, iz katerega bi izhajalo, kdo je dokument naročil, avtoriziral in podpisal, ne obstaja.

 

Glede zahteve prosilca za dostop do kopije osnutka depeše v slovenskem (ali tujem) jeziku s podpisom osebe (oseb), ki je avtorizirala vsebino in pošiljanje naslovniku, je organ pojasnil, da kot je že navedel v odločbi, ne razpolaga z depešo. Glede dokumenta, ki ga je organ poimenoval »odziv«, pa je organ pojasnil, da kot je navedeno zgoraj, je vršilec dolžnosti direktorja to pripravil sam, zato ne obstaja »osnutek« zahtevanega dokumenta s podpisi. Organ pa razpolaga z dokumentom v slovenski verziji, ki ga je dne 15. 6. 2020 posredoval IP. Organ sicer meni, da ta slovenska verzija predstavlja končni dokument, ki se je nato prevedla v angleščino, ne pa osnutka. Po navedbah organa naj bi mediji objavili tudi slovensko verzijo. Organ je še pojasnil, da v trenutku odločanja slovenska verzija ne izhaja iz uradnih evidenc in je obstajal izključno dokument, ki je bil posredovan prosilcu.

 

Nadalje je IP pozval organ, da se opredeli do obstoja originala poslane »depeše« s podpisi. Iz dokumenta, ki je bil poslan prosilcu ter ga je organ poimenoval »odziv«, namreč ni razviden podpis.

 

Organ oziroma vršilec dolžnosti direktorja je ponovno pojasnil, da je sam pripravil odziv, besedilo in ga posredoval MZZ, ki je dokument prevedel in ga v enaki obliki poslal na Platformo Sveta Evrope. Dokument je bil torej poslan s strani organa v prilogi, ki ni imela podpisa, zato verjetno tudi MZZ, ko je prevedel vsebino, ni dodal podpisa.

 

IP je prosil za pojasnilo postopka, kako je pri organu organizirana priprava dokumenta kot odziv na medijske objave oz. kdo konkretno zadevo pripravlja, kdo nadzira oz. pregleda in da dovoljenje za objavo? Ali je običajno, da ni podpisov?

 

Organ je pojasnil, da na medijska vprašanja odgovarjajo po elektronski pošti po splošnem e-mailu info.ukomping@govpong.si, in sicer na način, da to pripravljajo različni sodelavci glede na vsebino in da običajno te osebe, ki so zadevo pripravljale, niso poimensko podpisane, šteje se, da je odgovor pripravil organ. Organ je pojasnil, da direktor, ko dobi vprašanje na svoj e-mail, odgovarja sam iz tega e-maila, to ni zavedeno v uradno evidenco. Je pa to seveda odvisno, kakšna je zadeva, kako hiter je potreben odziv in kdo pozna področje, interes je, da je organ dostopen in hiter za novinarje. 

 

Ker je organ v izpodbijani odločbi navedel, da dela po ZMed, ZDIJZ in Uredbi, ga je IP opozoril na 63. člen Uredbe, ki opredeljuje sestavine dokumentov in določa, da če uredba ne določa drugače, dokumenti vsebujejo najmanj:

1. grb Republike Slovenije;

2. naziv »Republika Slovenija«;

3. naziv organa državne uprave;

4. kontaktne podatke organa (sedež, telefon, uradni elektronski naslov, spletni naslov);

5. številko dokumenta;

6. datum;

7. navedbo in podpis uradne oziroma odgovorne osebe.

 

Na vprašanje, kako je z uporabo navedene določbe Uredbe pri delu organa, je organ pojasnil, da odgovarjanje na vprašanja ne šteje za upravni postopek, zato odgovori in objave nimajo ne številke ne podpisnika niti postopka potrjevanja, kot to velja za klasično upravno poslovanje. Organ mora delovati hitro, odzivno, včasih pridobiva tudi informacije od drugih organov, saj pokriva vsa ministrstva in vladne službe. 

 

Glede na pojasnilo organa IP ugotavlja, da je dokument, ki je predmet presoje, torej »odziv« pripravil vršilec dolžnosti direktorja organa sam, v obliki, kot je bila objavljena, torej brez podpisa, zato IP nima razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z dokumentom, ki bi izkazoval »kdo je depešo naročil, avtoriziral vsebino ter podpisal oziroma potrdil posredovanje naslovniku« ter nadalje, obstoj osnutka in originala s podpisi, ne razpolaga. Vršilec dolžnosti direktorja se kot ugotovljeno, na dokument v priponki, ki ga je posredoval MZZ, ni podpisal, IP pa se nima pristojnosti spuščati v vprašanje o pravilnosti in zakonitosti takšnega načina dela. V pritožbenem postopku po ZDIJZ je presoja vezana izključno na ugotovitev, ali zahtevan dokument obstaja. Druge pristojnosti IP, v zvezi s presojo kriterija materializirane oblike, v pritožbenem postopku nima.

 

IP pa je nadalje ugotovil, da organ razpolaga s slovensko verzijo »odziva« brez podpisa, ki po navedbah organa prav tako predstavlja »končni dokument«, ne pa »osnutka«. Po oceni IP v konkretnem primeru ni bistveno, ali gre za osnutek ali končno verzijo, saj je prosilec zahteval oboje. Prav tako ni mogoče slediti navedbam organa, da v času odločanja slovenska verzija ni bila zavedena v uradno evidenco, saj omenjena okoliščina ne spremeni dejstva, da je organ z dokumentom v času odločanja nedvomno razpolagal, saj ga je pripravil vršilec dolžnosti direktorja in je »obstajal« pred angleško verzijo. Poleg tega pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja ni pogoj, da bi morala biti zahtevana informacija zavedena v uradno evidenco. Ključno je zgolj to, da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki in da sodi v delovno področje organa, kar je v danem primeru vse izpolnjeno.

 

IP je vpogledal v dokument z vidika obstoja morebitnih izjem po ZDIJZ in ugotavlja, da  te niso podane, saj gre dejansko zgolj za slovensko verzijo besedila, ki je bila sicer v angleškem jeziku (brez delnega dostopa) posredovana prosilcu na podlagi obravnavane zahteve.

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevane informacije, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati, je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka