Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.06.2019
Naslov: prosilec - Upravno sodišče RS
Številka: 090-148/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom resnično ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrni.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-148/2019/2
Datum: 27. 6. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nadaljevanju IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 14. 6. 2019, zoper odločbo Upravnega sodišča RS, Fajfarjeva ulica 33, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 367/2019 z dne 20. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo


O D L O Č B O


1.    Pritožba prosilca z dne 14. 6. 2019 zoper odločbo Upravnega sodišča RS, št. Su 367/2019 z dne 20. 5. 2019, se zavrne.

2.    Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 23. 4. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je med drugim zahteval tudi pooblastilo po 23. členu Ustave RS …., sodnice, da je pooblastila …., pravosodno svetnico, za izdajo pojasnila o odmeri sodnih stroškov tožeči stranki - prosilcu.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 367/2019 z dne 20. 5. 2019, s katero je zahtevo, v delu, ki se nanaša na pooblastilo po 23. členu Ustave RS …., sodnice, da je pooblastila …., pravosodno svetnico, za izdajo pojasnila o odmeri sodnih stroškov tožeči stranki – prosilcu, zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da strokovni sodelavki, s strani sodnice, ni bilo dano zahtevano pooblastilo, saj posamezna procesna dejanja lahko, v okviru svojih pristojnosti, samostojno opravljajo tudi strokovni sodelavci. 54. člen Zakona o sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94 do 16/19 – ZNP-1, v nad. ZS) namreč določa, da imajo sodišča strokovne sodelavce, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki. Pri tem lahko strokovni sodelavci opravljajo vse zadeve v skladu z zakonom in Sodnim redom. Tako lahko strokovni sodelavec, skladno z določili 12. točke 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 270. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 do 16/419- ZNP-1), samostojno odloča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks. Ker je v konkretnem primeru strokovna sodelavka opravila vsa procesna dejanja skladno z zakonom in predpisi, vključno s pripravo pojasnila tožeči stranki – v tem postopku prosilcu, in iz razloga, ker sodišče ne razpolaga s kakršnimkoli pooblastilom, ki bi bilo strokovni sodelavki dano v materializirani obliki, je zahtevo prosilca po pridobitvi pooblastila potrebno zavrniti.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 14. 6. 2019 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, ki se nanaša na zahtevano pooblastilo.  Prosilec je v pritožbenem postopku tudi priglasil stroške postopka.

IP je dne 18. 6. 2019 prejel dopis organa št. Su 367/2019 z dne 17. 6. 2019, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Kot je pojasnil organ v izpodbijani odločbi, lahko posamezna procesna dejanja, v okviru svojih pristojnosti, že na podlagi zakona samostojno opravljajo tudi strokovni sodelavci, zato organ s posebnimi pooblastili, danimi strokovnim sodelavcem s strani sodnikov, torej pisnimi ali elektronskimi pooblastili, ne razpolaga. Kot že navedeno, 54. člen ZS določa, da imajo sodišča strokovne sodelavce, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki. Pri tem lahko strokovni sodelavci opravljajo vse zadeve v skladu z zakonom in Sodnim redom. Strokovni sodelavec tako lahko samostojno odloča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks. Glede na navedeno sodniki torej ne izdajajo nobenih posebnih pooblastil pravosodnim svetnikom za izvajanje njihovih, zakonsko predpisanih nalog – npr. za izdajo pojasnila o odmeri sodnih stroškov. Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanim dokumentom razpolaga.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Zato IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da dokument, ki je predmet pritožbenega postopka, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. Su 367/2019 z dne 20. 5. 2019, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka