Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.05.2019
Naslov: prosilec - Upravno sodišče RS
Številka: 090-98/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je podala prošnjo za pridobitev podatkov o poteku upravnega spora med določenim odgovornim geodetom in Inženirsko zbornico Slovenije. Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je potrdil odločitev organa, saj je podatek o tem, ali se v zvezi s točno določenim posameznikom (ki ga je prosilka opredelila z imenom in priimkom,) vodi postopek v upravnem sporu osebni podatek, za razkritje katerega IP ni našel pravne podlage. Po presoji IP pravna podlaga za razkritje navedenih podatkov tudi ni prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-98/2019/4

Datum: 27. 5. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 18. 4. 2019, zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 4. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 18. 4. 2019 zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 264/2019 z dne 4. 4. 2019 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilka je dne 26. 3. 2019 po elektronski poti v zadevi upravnega spora med določenim inženirjem geodetom, odgovornim geodetom (…., d. o. o.) in Inženirsko zbornico Slovenije, Matična sekcija geodetov, na podlagi ZDIJZ podala prošnjo za pridobitev podatkov o poteku navedenega upravnega spora med odgovornim geodetom in Inženirsko zbornico Slovenije. Predvsem jo je zanimalo, ali je že znano, kdaj bo prišlo do obravnave in komu je bila zadeva dodeljena. Pri tem je pojasnila, da je oktobra 2017 pri odgovornem geodetu vložila odškodninski zahtevek zaradi strokovne napake pri postopku urejanja meje. Odgovorni geodet je zahtevo posredoval zavarovalnici, kjer ima sklenjeno zavarovanje iz naslova poklicne odgovornosti. Prosilka navaja, da čeprav ne izkazuje pravnega interesa, je informacija zanjo pomembna, kajti zavarovalnica pogojuje izplačilo odškodnine iz naslova poklicne odgovornosti geodeta, z izidom upravnega spora. Navaja, da je v zloženki »Upravni spor – Osnovne informacije o postopku na sodišču« prebrala, da povprečen upravni spor traja 6 do 12 mesecev, trajanje pa je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.

 

Organ je zahtevo prosilke obravnaval na podlagi določbe ZDIJZ in je dne 4. 4. 2019 izdal odločbo št. Su 264/2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Prosilka zahteva pridobitev podatka o tem, ali organ v zvezi s točno določenim posameznikom vodi postopek v upravnem sporu. Že razkritje dejstva, da se v zvezi z določenim posameznikom vodi postopek v upravnem sporu, je osebni podatek, za razkritje katerega pa organ nima pravne podlage. Delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ ni mogoč, saj je prosilka že v svoji zahtevi navedla točno določenega posameznika z imenom in priimkom.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 18. 4. 2019 pri organu vložila pritožbo. Prosilka navaja, da ji je fizična oseba, katere osebne podatke varuje organ z izpodbijano odločbo, sama povedala, da organ vodi postopek z upravnim sporom med Inženirsko zbornico in zadevnim posameznikom. Slednji ji je prav tako povedal, da je bil pri Inženirski zbornici v disciplinskem postopku in kaznovan z denarno kaznijo zaradi nepravilne odmere katastrske meje. S tem v zvezi je vložil tožbo v upravnem sporu, zaradi česar prosilki zavarovalnica ne izplača odškodnine iz naslova poklicne odgovornosti. Ker ji je zadevni posameznik sam povedal te podatke, prosilka ne razume čigave osebne podatke organ varuje.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 264/2019-7 z dne 19. 4. 2019, poslal IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilki zavrnil dostop, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilke namreč zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Navedel je, da prosilka ni upravičena do pridobitve podatkov v zvezi s tem ali vodi postopek v upravnem sporu zadevnega posameznika. Iz navedene obrazložitve izhaja, da se organ ni opredelil, ali z zahtevanim dokumentom sploh razpolaga, saj bi že s tem razkril, ali vodi postopek v zvezi z zadevnim posameznikom. Predmet pritožbene presoje je bilo torej vprašanje, ali je podatek o tem, ali se vodi postopek v upravnem sporu za določenega posameznika osebni podatek ter vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu dostop do dokumenta zavrnil.

 

Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

 

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

Na podlagi navedenih pravnih podlag IP ugotavlja, da podatek o tem, ali se v zvezi s točno določenim posameznikom (ki ga je prosilka opredelila z imenom in priimkom,) vodi postopek v upravnem sporu, nedvomno predstavlja osebni podatek. IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da ne gre za osebni podatek oziroma, da ne gre za varovani osebni podatek, zato ker ji je zadevni posameznik sam razkril podatek o tem, da se v zvezi z njim vodi postopek v upravnem sporu in je tako z razkritjem teh podatkov soglašal. IP poudarja, da je prosilka podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ za konkretnega posameznika. V skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilka podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ, jo kot tako tudi vsebinsko opredelila in poimenovala ter zahtevala informacije v zvezi z upravnim sporom za konkretnega posameznika. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilke, kateri je posameznik morebiti res razkril, da se v zvezi z njim vodi postopek v upravnem sporu, v nadaljevanju ni opredeljeval. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je pravilen zaključek organa v izpodbijani odločbi, da je podatek o tem, ali se v zvezi s posameznikom vodi postopek v upravnem sporu, varovan osebni podatek, glede katerega ni zakonske podlage za posredovanje javnosti.

 

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Po mnenju IP nima vsak osebni podatek statusa varovanega osebnega podatka in drži, da je določene osebne podatke v dokumentih, ki sicer izpolnjujejo kriterije za informacijo javnega značaja, dovoljeno razkriti. Osebni podatek, ki ni varovan osebni podatek, namreč predstavlja informacijo javnega značaja. Določanje meje (ločnice) med varovanimi in nevarovanimi osebnimi podatki je v praksi pogosto zahtevno in terja upoštevanje vseh relevantnih okoliščin. V konkretnem primeru IP ocenjuje, da je kot ločnico treba upoštevati kriterij iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem se ne glede na določbo prvega odstavka istega člena med drugim dovoli dostop do zahtevane informacije (vključno z osebnimi podatki), če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Pri osebah, ki so del javnega sektorja in v konkretnem primeru nastopajo kot izvrševalci javne funkcije, je torej obseg varovanih osebnih podatkov pomembno zmanjšan, in sicer tako, da imena in priimki ter poslovni naslovi teh oseb ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.

 

V obravnavanem primeru prosilka navaja, da gre za podatek o upravnem sporu, ki se vodi med pooblaščenim geodetom in Inženirsko zbornico. IP je v nadaljevanju presojal, ali bi bila lahko podlaga za razkritje, da se vodi upravni spor med Inženirsko zbornico in med pooblaščenim geodetom, prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato ker le pooblaščeni geodet lahko opravlja določena dela. Iz prakse IP namreč izhaja, da v primeru dostopa do določenih dokumentov (glej npr. odločbo IP št. 090-265/2018 z dne 6. 2. 2019) IP razkrije imena, priimke in podpise odgovornega vodje projekta in odgovornih projektantov oz. geodetov, odgovornih nadzornikov in odgovornih vodij del, zato ker je področje gradnje objektov v javnem interesu in ker izdaja gradbenega dovoljenja pomeni poseg v okolje in prostor, kar je tudi regulirano z javnopravnimi predpisi.

 

Kljub temu iz prakse IP izhaja, da ime in priimek odgovornega geodeta, njegova izobrazba in številka niso varovan osebni podatek, vendar s pomembnim dodatkom, da to velja le za postopke, v katerih ta oseba izvršuje svoje pooblastilo (glej odločbo IP št. 090-137/2010/4 z dne 4. 8. 2010). Pooblaščeni inženir geodetske stroke ima posebno funkcijo v postopku izdelave dokumentacije za izvedbo gradnje in pri izvajanju gradnje (glej 60. člen in nasl. Gradbenega zakona Ur. l. RS, št., v nadaljevanju GZ) oziroma pri izvajanju geodetske dejavnosti, ki zajema izvajanje geodetskih nalog v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, geodetsko izmero in naloge v skladu s predpisi o državnem geodetskem referenčnem sistemu, geodetske meritve povezane s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov, zakoličbo objektov, izdelavo geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelavo deformacijskih analiz, transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi in kartiranje, obdelavo, analizo in interpretacijo prostorskih podatkov (kot izhaja iz definicije poklicnih nalog pooblaščenega inženirja s področja geodezije, določene v tretjem odstavku 4. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, Ur. l. RS, št. 61/2017, v nadaljevanju ZAID), nima pa teh pooblastil kot stranka upravnega spora, četudi v sporu nasproti Inženirski zbornici. Pooblastila odgovornih geodetov, ki se nanašajo na postopke v zvezi z gradnjo objektov, niso javnopravna pooblastila. Kot izhaja iz GZ, javna pooblastila po tem zakonu izvajata Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (glej GZ; 25. člen in nasl.), ki sta pravni osebi javnega prava, medtem ko imajo pooblastila inženirjev in odgovornih projektantov vlogo dovoljenja za opravljanje določene vrste storitev. Te storitve v osnovi niso v pristojnosti države, zato osebe, ki jih izvajajo, niso nosilci javnega pooblastila (z javnim pooblastilom se na določen subjekt prenese izvajanje dejavnosti ali storitev, ki so primarno v pristojnosti države). Kot izhaja iz drugega člena Zakona o geodetski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 77/10, ZGeoD-1) geodetska dejavnost obsega geodetske meritve in opazovanja, kartiranje ter druga dela in postopke, potrebne za evidentiranje podatkov o nepremičninah in prostoru, razmejevanje nepremičnin in za tehnične namene. Del geodetske dejavnosti je geodetska služba, (ki obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov na področju referenčnih koordinatnih sistemov, evidentiranja nepremičnin, množičnega vrednotenja nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema) in se izvaja kot državna geodetska služba v okviru geodetske uprave ter kot lokalna geodetska služba v okviru lokalne skupnosti. Iz navedenega izhaja, da je opravljanje poklica odgovornega geodeta, opravljanje reguliranega poklica in ne gre za izvajanje javnih pooblastil oziroma javne službe.

 

IP sicer ugotavlja, da ZAID v 12. členu določa, da so določeni podatki pooblaščenega inženirja javni podatki (o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, načinu opravljanja poklicnih nalog, strokovnem in znanstvenem naslovu, datumu vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, morebitnem izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali mirovanju in o v primeru izrečene pravnomočne disciplinske sankcije izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, podatki o osebnem imenu, poklicnem nazivu in sedežu dejavnosti, identifikacijski številki, pravni podlagi, vrsti kršitve, kratki dejanski podlagi, razlogih za izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev in podatki o gospodarskem subjektu, v katerem je pooblaščeni arhitekt in inženir zaposlen), med njimi pa ni zajet tudi podatek, ali se v zvezi s posameznim odgovornim inženirjem vodi postopek v upravnem sporu. Četudi je zadevni posameznik v upravnem sporu nastopal kot pooblaščeni inženir v svojstvu odgovornega geodeta, ga je v tem postopku po oceni IP treba šteti kot posameznika.

 

Zato je treba pooblaščenega inženirja v svojstvu odgovornega geodeta kot stranke v upravnem sporu šteti kot posameznika, katerega osebni podatki so varovani osebni podatki v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in Splošne uredbe o varstvu podatkov ter bi njihovo razkritje torej pomenilo kršitev določb ZVOP-1 oziroma Splošne uredbe o varstvu podatkov. Kot že pojasnjeno zgoraj, je za posredovanje vsakega osebnega podatka, s strani upravljavca v javnem sektorju, potrebna zakonska podlaga. Ker noben zakon ne določa, da so podatki o tem, da se v zvezi s pooblaščenim geodetom vodi postopek v upravnem sporu, javni, in ker pooblaščeni geodet ne izvaja javne funkcije v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je glede njegovih osebnih podatkov podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po oceni IP, v konkretnem primeru tudi ni podan prevladujoč interes javnosti, zato je IP sledil odločitvi organa, da je zahtevo prosilke treba zavrniti.

 

Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbo prosilke na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka