Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.09.2017
Naslov: Prosilec - Upravno sodišče RS
Številka: 090-130/2017
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

 

V predmetni pritožbeni zadevi je prosilec od Upravnega sodišča RS zahteval podatke o zaključeni izobrazbi ter številu let opravljanja sodniške funkcije za konkretno sodnico. Organ je njegovi zahtevi ugodil in mu posredoval zahtevane podatke, na posredovanih dokumentih pa je prekril varovane osebne podatke. Zoper odločitev organa sta pritožbo vložila prosilec in imenovana sodnica, kot stranska udeleženka v postopku. IP je obe pritožbi zavrnil, ker je ugotovil, da je organ pravilno posredoval vse podatke, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije. 
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-130/2017/5 in 090-125/2015/6
Datum: 26. 9. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 6. 2017 in o …………………..(v nadaljevanju stranska udeleženka) z dne 15. 6 2017, zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 368/2017-3 z dne 24. 5. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O: 

 


1.    Pritožba prosilca zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 368/2017-3 z dne 24. 5. 2017 se zavrne.

 

2.    Pritožba stranske udeleženke zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 368/2017-3 z dne 24. 5. 2017se zavrne.

 

3.    Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

 

4.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

OBRAZLOŽITEV:

 


Prosilec je na organ dne 19. 5. 2017 vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je……………, zahteval naslednje podatke:
-    zadnjo zaključeno pravno izobrazbo,
-    ustanovo, pri kateri je pridobila zadnjo izobrazbo,
-    število delovnih let na opravljanju sodniškega dela.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su 368/2017-3 z dne 24. 5. 2017 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo delno zavrnil. Prosilcu je za imenovano višjo sodnico posredoval fotokopijo diplome, iz katere je izločil varovane osebne podatke (na listini je prekril podatek o datumu in kraju rojstva imenovane) ter podatek o številu let opravljanja sodniškega dela.

 

V zvezi z zahtevo prosilca in izdajo izpodbijane odločbe, je stranska udeleženka, dne 31. 5. 2017, pri organu vložila zahtevo za izročitev odločbe. V vlogi je navedla, da bi morala biti s predmetnim postopkom seznanjena oziroma v njem udeležena. Meni, da je zahteva, glede na datum izdaje izpodbijane odločbe (zanjo je izvedela, ker je bila posredovana v sodni spis I U 852/2017, ki ga rešuje), ob upoštevanju drugega odstavka 229. člena ZUP, pravočasna. Dne 15. 6. 2017 je stranska udeleženka zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, dne 27. 6. 2017 pa še dopolnitev pritožbe. Pritožuje se iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Meni, da bi v obravnavni zadevi morala biti udeležena kot stranski udeleženec. Prosilec je namreč zahteval osebne podatke, ki se nanašajo nanjo – torej na fizično osebo, opredeljeno z imenom in priimkom, kar pomeni, da gre za osebne podatke, varovane po ZVOP-1. Ker gre za njene osebne podatke, katerih posredovanje je prosilec zahteval, meni, da je njena pravna korist že sama po sebi izkazana. Ker je organ ni obvestil o poteku postopka, meni, da gre za kršitev določb postopka in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita ter jo je treba odpraviti. Nadalje meni, da je uradna oseba kršila tudi materialni zakon. Na posredovani diplomi namreč ni prekrila datuma izdaje diplome. Stranska udeleženka meni, da so podatki o njeni pridobljeni izobrazbi podatki iz centralne kadrovske evidence Vrhovnega sodišča RS, ki po šestem odstavku 78. člena istega zakona sodijo med zaupne. Že iz tega razloga bi morala uradna oseba prosilcu zavrniti dostop do teh podatkov. Navaja, da podatek o stopnji njene pridobljene izobrazbe ni podatek, ki bi bil povezan z opravljanjem njene funkcije višje sodnice na Upravnem sodišču RS. Tak podatek bi po njenem lahko bil le podatek o njenem službenem razmerju kot sodnice – torej odločba o njeni izvolitvi in imenovanju na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču RS oziroma datum nastopa sodniške službe, ki tudi po že navedeni določbi šestega odstavka 78. člena ZS sodi med podatke, ki ne sodijo med zaupne. Takšno mnenje je po njenem zavzelo Upravno sodišče RS v sodbi I U 897/2015 z dne 12. 1. 2017. Če pa IP ne bi sledil zadnje razloženemu stališču o napačnem posredovanju zahtevane informacije (kopije diplome), pa stranska udeleženka meni, da bi moral organ prekriti tudi datum izdaje njene diplome, ker gre za varovan osebni podatek. Stranska udeleženka je v dopolnitvi pritožbe z dne 27. 6. 2017 še navedla, da je Vrhovno sodišče RS izdalo sodbo pod opr. št. I Up 310/2015 z dne 24. 5. 2017, ki po njenem v 18., 19. in 20. točki obrazložitve potrjuje stališče, zavzeto v njeni pritožbi.

 

Zoper odločbo organa je pritožbo vložil tudi prosilec, in sicer dne 27. 6. 2017. Pritožuje se glede posredovane fotokopije diplome, ker iz nje ni razviden datum rojstva. Navaja, da zaradi manjkajoče letnice rojstva, brez navedbe točnega datuma rojstva, verodostojnosti danih podatkov ni mogoče preveriti, zlasti s stališča pogojev za zasedbo delovnega mesta sodnice, ki ga imenovana opravlja. Vztraja, da IP njegovi pritožbi ugodi in da mu organ posreduje vsaj letnico rojstva (brez navedbe dneva in meseca) ter priglaša stroške postopka v skupni višini 26 EUR.

 

Organ je pritožbo stranske udeleženke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 20. 6. 2017 odstopil v reševanje IP, dne 27. 6. 2017 pa je organ IP v reševanje odstopil še pritožbo prosilca (kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi) ter dopolnitev pritožbe stranske udeleženke.

 

IP je dne 6. 7. 2017 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. V okviru ogleda je IP od organa pridobil kopijo diplome imenovane višje sodnice v neanonimizirani obliki in odločbo o imenovanju sodnice na sodniško mesto višje sodnice, iz katere izhaja tudi skupno število let opravljanja sodniške funkcije.

 

Dne 6. 7. 2017 je IP stransko udeleženko, s pozivom št. 090-125/2017/4, pozval k morebitni udeležbi v postopku ter ji, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP, v morebitno izjasnitev posredoval pritožbo prosilca. Stranska udeleženka se je na poziv št. 090-125/2017/4 odzvala dne 21. 7. 2017 in ponovno navedla, da vztraja pri vseh navedbah, že podanih v tem postopku in da se s pritožbenimi razlogi prosilca ne strinja.

 

Pritožbo stranske udeleženke je IP, dne 6. 7. 2017, s pozivom št. 090-130/2017/3, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP, v morebitno izjasnitev posredoval tudi prosilcu. Ta je odgovoril z dopisom z dne 27. 7. 2017. Navaja, da se ne strinja s pritožbenimi razlogi stranske udeleženke in poudarja, da so sodniki javni funkcionarji, torej javne uradne osebe, ki naj bi vsakomur po prvem odstavku 23. člena Ustave RS jamčile, da o njegovih pravicah in obveznostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (tudi upravno sodišče). Po drugem odstavku 23. člena Ustave RS lahko sodi le sodnik (tudi na upravnem sodišču), ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom. Torej ne gre za osebne podatke neke x-osebe, temveč za osebne podatke sodnika. Ker prosilec dvomi o resničnosti navedb uradne osebe po ZDIJZ, je v zadevi Su 368/2017-2 z dne 26. 6. 2017 vložil zahtevo za podatek o letnici rojstva stranske udeleženke. Po njegovem je le tako mogoče ugotoviti istovetnost osebe, tudi stranske udeleženke kot sodnice, javne uradne osebe. Vztraja pri vsem že podanem in priglaša stroške postopka v skupni višini 28,50 EUR.

 

Pritožba prosilca ni utemeljena.

 

Pritožba stranske udeleženke ni utemeljena. 

 

IP primarno ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje ter izpolnjujejo vse kriterije za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. V nadaljevanju je IP tako presojal pritožbene navedbe prosilca in stranske udeleženke, na bistvene kršitve pravil postopka in pravilno uporabo materialnega prava pa je pazil po uradni dolžnosti (tako določa 247. člen ZUP).

 

K 1. in 3. točki izreka te odločbe:

 

V zvezi s pritožbo prosilca glede datuma rojstva imenovane višje sodnice, IP ugotavlja, da ta podatek ni bil predmet zahteve prosilca z dne 19. 5. 2017. Prosilec je namreč s predmetno zahtevo od organa za imenovano sodnico zahteval (le) naslednje podatke: zadnjo zaključeno pravno izobrazbo, ustanovo, pri kateri je pridobila zadnjo izobrazbo in število delovnih let na opravljanju sodniškega dela. Organ mu je te podatke v celoti posredoval, kot izhaja iz izpodbijane odločbe in priloženih dokumentov upravnega spisa, ki so bili posredovani prosilcu. Ker prosilec podatka o datumu rojstva sodnice ni zahteval, se v pritožbenem postopku glede tega ne more pritožiti. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti  v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji.  IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca.  Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Posledično IP zaključuje, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je treba, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

 

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113.  člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

K 2. točki izreka te odločbe:

 

V zvezi s pritožbo stranske udeleženke je IP ugotavljal, ali je organ postopal pravilno, ko je odločil, da gre pri podatku o zadnji zaključeni pravni izobrazbi, ustanovi, pri kateri je pridobila zadnjo izobrazbo in število delovnih let na opravljanju sodniškega dela, za prosto dostopne informacije javnega značaja. Stranska udeleženka v pritožbi nasprotuje posredovanju teh podatkov, izrecno pa oporeka tudi posredovanju podatka o datumu izdaje njene diplome in navaja, da gre za varovane osebne podatke, ki niso v zvezi z opravljanjem javne funkcije, zato določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot pravna podlaga za njihovo posredovanje, ne pride v poštev.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je glede na novejšo prakso Upravnega sodišča RS (npr. I U 897/2015 z dne 12. 1. 2017 in I U 1604/2015 z dne 5. 1. 2017) priznal pravico stranske udeleženke do udeležbe v tem postopku in ji, skladno s četrtim odstavkom 246. člena ZUP, v izjasnitev posredoval pritožbo prosilca, o kateri se je stranska udeleženka tudi izjasnila. 

 

Kot je ugotovil IP iz spisa predmetne upravne zadeve, je imela stranska udeleženka možnost sodelovati že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, zato bistvene kršitve pravil postopka, ki jih stranska udeleženka zatrjuje v pritožbi, niso podane. Stranska udeleženka je bila z zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja namreč seznanjena že dne 19. 5. 2017, in ne šele z izdajo izpodbijane odločbe, ko je bila ta vložena v spis zadeve IU 852/2017, kot zatrjuje v pritožbi z dne 15. 6. 2017. Iz upravnega spisa št. Su 368/2017, ki ga je organ predložil IP, namreč izhaja, da je bila zahteva prosilca, ki jo je ta obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, dne 19. 5. 2017 vložena v okviru postopka, ki ga je kot uradna oseba vodila oz. ga še vodi ravno stranska udeleženka. Na hrbtni strani zahteve prosilca z dne 19. 5. 2017 je tudi pripisan uradni zaznamek z dne 22. 5. 2017, da se zahteva posreduje v obravnavo uradni osebi po ZDIJZ pri organu. Stranska udeleženka je bila torej s postopkom z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in z dejstvom, da je bila zahteva posredovana v obravnavo uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja, seznanjena že dne 19. oz. 22. 5. 2017, torej še pred izdajo izpodbijane odločbe. IP zato ne more pritrditi njenim pritožbenim navedbam, da je bila o izdaji izpodbijane odločbe seznanjena le zaradi dejstva, ker je bila ta vložena v (njen) sodni spis, sicer zanjo sploh ne bi izvedela. Prav tako IP ugotavlja, da je stranska udeleženka, ker je bila očitno seznanjena s predmetnim postopkom za dostop do informacije javnega značaja, dne 30. 5. 2017 pri organu uspešno vložila zahtevo za vročitev odločbe na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP, dne 15. 6. 2017 pa tudi pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Posledično IP ne more slediti pritožbenim navedbam stranske udeleženke, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku in da so bile posledično kršene njene procesne pravice. Tudi iz 2. tč. drugega odstavka 237. člena ZUP izhaja, da je bistvena kršitev pravil upravnega postopka podana, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena. Ker je bila stranska udeleženka z zahtevo za vročitev odločbe po drugem odstavku 229. člena ZUP uspešna in je vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo v roku, kot je bil določen za prosilca, že iz tega razloga ne gre za bistvene kršitve pravil postopka po 2. tč. drugega odstavka 237. čl. ZUP. Stranska udeleženka se je o zahtevi prosilca namreč imela možnost izreči (in se tudi je), o njeni pritožbi pa IP odloča v tem pritožbenem postopku. Posledično IP ugotavlja, da kljub temu, da organ stranske udeleženke formalno ni pravilno pritegnil v postopek po uradni dolžnosti v smislu 44. člena ZUP, te procesne kršitve niso bile takšne narave, da so vplivale na pravilnost izreka izpodbijane odločbe. Po ugotovitvi IP so namreč neutemeljene tudi pritožbene navedbe stranske udeleženke v delu, v katerem se nanašajo na vprašanje obdelave njenih osebnih podatkov. 

 

Vsi podatki, za katere je organ v konkretnem primeru odločil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, so namreč v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki jo opravlja stranska udeleženka. IP je takšno stališče sprejel na podlagi navedenih ugotovitev:

 

Primarno je IP ugotovil, da gre pri podatkih, ki so predmet presoje v konkretnem primeru (podatku o zadnji zaključeni pravni izobrazbi, ustanovi, pri kateri je pridobila zadnjo izobrazbo, datumu diplomiranja in številu delovnih let na opravljanju sodniškega dela), nedvomno za osebne podatke v smislu prve in druge točke 6. člena ZVOP-1. 

 

Izjema varstva osebnih podatkov je v ZDIJZ določena v 3. točki prvega odstavka 6. člena, ki pravi, da organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravna podlaga za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, je določena v 9. členu ZVOP-1. 

 

Ker posredovanje informacij po ZDIJZ prosilcem predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZVOP-1, je treba nadalje ugotoviti, ali je v konkretnem primeru podana pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov. Za vse osebne podatke stranske udeleženke, ki jih je organ posredoval prosilcu, je IP pravno podlago našel v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je tako pravilno ocenil, da gre pri podatku o zadnji zaključeni pravni izobrazbi, ustanovi, pri kateri je stranska udeleženka pridobila zadnjo izobrazbo in številu delovnih let na opravljanju sodniškega dela, za prosto dostopne informacije javnega značaja. IP tudi ni sledil pritožbenim navedbam stranske udeleženke, da podatka o stopnji njene pridobljene izobrazbe in datumu diplomiranja nista podatka, ki bi bila povezana z opravljanjem njene funkcije višje sodnice na Upravnem sodišču RS. Med pogoji, ki jih za izvolitev in opravljanje sodniške funkcije v 8. členu določa Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZSS), je namreč pod tč. 4 določena tudi zahtevana strokovna izobrazba na pravnem področju. Ker so se izobraževalni programi in s tem povezani nazivi o pridobljeni pravni izobrazbi, kot jo zahteva ZSS, s časom spreminjali, je z nazivom pridobljene pravne izobrazbe neločljivo povezan tudi datum diplomiranja. Brez podatka o datumu diplomiranja namreč ni mogoče preveriti, za kakšno stopnjo pravne izobrazbe gre in ali ta ustreza zakonskemu pogoju, kot izhaja iz zgoraj citiranega 8. člena ZSS. Podatek o datumu diplomiranja pa je povezan tudi z izpolnjevanjem zakonskega pogoja delovnih izkušenj za opravljanje sodniške funkcije, ki izhaja iz 9. do 12. člen ZSS. Ker se ta zakonski pogoj veže na pridobljene delovne izkušnje na pravniških delih po opravljanjem pravniškem državnem izpitu, je torej povezan tudi s stopnjo in vrsto pridobljene izobrazbe, ki pa jo, kot prej že pojasnjeno, izkazuje tudi datum diplomiranja. Podatka o stopnji in datumu pridobljene izobrazbe sta tako v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije, ker izkazujeta izpolnjevanje zakonskih pogojev za izvolitev in opravljanje sodniške funkcije. 

 

IP torej ni sledil pritožbenim navedbam stranske udeleženke, da podatki, ki jih je zahtevala prosilka, niso v zvezi z opravljanjem javne – sodniške - funkcije in da gre za zaupne podatke po ZSS, ki jih organ ne bi smel posredovati prosilcu. IP prav tako meni, da za obravnavo konkretnega primera, sodba Upravnega sodišča RS št. U 897/2015 z dne 12. 1. 2017, na katero se sklicuje stranska udeleženka, ni relevantna. V citirani sodbi je namreč šlo za vprašanje dostopa do podatkov, ki so bili po oceni sodišča podlaga za vsebinsko oceno sodniške službe, ki po ustaljeni upravno – sodni praksi ni v celoti javno dostopna, ker vsebuje tudi opise osebnih lastnosti in značilnosti posameznika, medtem ko gre v predmetni zadevi nedvomno le za podatke, ki neposredno izkazujejo izpolnjevanje pogojev stranske udeleženke za opravljanje sodniške službe. Ob tem velja opozoriti, da iz prakse Upravnega sodišča RS glede podatkov, ki izkazujejo izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javne funkcije, izhaja jasno stališče, da gre za absolutno javne podatke. Upravno sodišče RS, je tako v sodbi pod opr. št. IU 1410/2010 z dne 25. 5. 2011, med drugim navedlo: »V določilu 2. odstavka 6. člena ZDIJZ je zakonodajalec uporabil pojmovno zvezo »ne glede na določbe prejšnjega odstavka«, kar pa ne pomeni, da ima določilo 2. odstavka 6. člena ZDIJZ popolnoma samostojno mesto v ZDIJZ, ampak se veže na določilo 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je bil z določbo 2. odstavka 6. člena ZDIJZ v zakon le vpeljan test sorazmernosti v zvezi z izjemami iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. To pa pomeni, da pojmovna zveza »ne glede na določbe prvega odstavka« iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, vključuje zvezo med 1. odstavkom, ki ureja izjeme, in 2. odstavkom, ki ureja uporabo testa sorazmernosti. Ker je omenjeno presojo z vidika sorazmernosti na splošni ravni opravil že zakonodajalec v 6. odstavku 38. člena ZSPJS in 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ima IP prav, da pritegnitev prizadetih javnih uslužbencev, zaposlenih v javnem zavodu, ne bi mogla vplivati na zakonitost odločanja in zato njihova pritegnitev ni bila potrebna v konkretnem primeru. Enako velja za izobrazbo in smer izobrazbe, saj je zakonodajalec za ta dva podatka na splošni ravni opravil test sorazmernosti (podatka, povezana z delovnimi razmerji javnih uslužbencev v skladu s 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ).« 

 

IP še dodaja, da se je slovenska pravna ureditev s sprejemom prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki  vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Iz citirane sodbe izhaja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice razdelilo javne osebe na absolutno javne osebe »par excellence« (kar so po mnenju sodišča tudi nosilci uradnih javnih funkcij) in druge javne osebe. Po mnenju IP sodniki, kadar so predmet presoje podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje sodniške funkcije, nedvomno spadajo v prvo kategorijo, torej med absolutno javne osebe »par excellence«, v tej zadevi obravnavani zahtevani osebni podatki pa so v povezavi z njihovim javnim udejstvovanjem, pri čemer ne gre za podrobnosti iz intimnega življenja, ki bi bile absolutno varovane.

 

Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zadevnem primeru gre nedvomno za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije št. U 831/2007-7, z dne 24. 10. 2007, kjer navaja sledeče: »Vendar pa je glede tega že zakonodajalec v določilu 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ opravil tehtanje med individualno pravico do dostopa do informacije (1. odstavek 39. člena Ustave), do varstva osebnega podatka (38. člena Ustave) in javnim interesom (da so razkritja ne pride), in je to razmerje razrešil tako, da javnega interesa za nerazkritje informacije, ki se nanaša na opravljanje javne funkcije, ni. Zaradi določila 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in ker se razlog za prenehanje sodniške službe v konkretni zadevi ne nanaša na (zasebne) zdravstvene razloge, kar pa bi kljub določilu 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevalo uporabo načela sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave), sodišče tudi ni štelo, da bi morala tožena stranka dati možnost prizadeti stranki, na katero se nanaša odločba o potrditvi ocene sodniške službe in o prenehanju sodniške službe, da sodeluje v upravnem postopku.« 

 

Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije javnega funkcionarja, torej niso varovani. Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako predstavlja neposredno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov, kar pomeni, da mora organ v takšnih primerih dovoliti dostop do teh podatkov.
Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo stranske udeleženke v celoti zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. 
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 4. tč. izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Upravnega sodišča RS, št. Su 368/2017/3 z dne 24. 5. 2017. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Upravnega sodišča RS, št. Su 368/2017/3 z dne 24. 5. 2017.

 


Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah
namestnica informacijske pooblaščenke

 

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka