Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.07.2011
Naslov: Prosilec - Upravno sodišče RS
Številka: 090-84/2011/5
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča


POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval fotokopijo tožbe, vlog strank in odločbo Upravnega sodišča, v upravnem sporu, ki ga je proti organu sprožila posameznica, ki jo je prosilec opredelil z imenom in priimkom. Organ je prosilcu omogočil dostop do odločbe Upravnega sodišča in svojega odgovora na tožbo, dostop do tožbe in prve pripravljalne vloge tožeče stranke pa je zavrnil z navedbo, da ne gre za informacije javnega značaja, ampak za zasebne listine in bi bilo treba za dostop do teh dokumentov uporabiti procesno zakonodajo. Pooblaščenec je z odločbo št. 090-87/2011/3 z dne 29. 7. 2011 odločil, da zahtevani tožba in pripravljalna vloga predstavljata informacije javnega značaja, ker izhajata iz delovnega področja organa, se nahajata v materializirani obliki in organ z njima razpolaga. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevana dokumenta sicer vsebujeta nekatere varovane osebne podatke, vendar jih je z uporabo instituta delnega dostopa mogoče izločiti iz dokumentov.


ODLOČBA
Številka: 090-84/2011/                                         
Datum: 28. 7. 2011


Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju: prosilca), z dne 20.04.2011, zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 020501/2011-25/3 z dne 05.04.2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

                                                              
        O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca ______ z dne 20.04.2011 zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Su 020501/2011-25/3 z dne 05.04.2011 se delno ugodi, tako, da se 2. točka izreka odločbe Upravnega sodišča RS št. Su 020501/2011-25/3 z dne 05.04.2011 odpravi. Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati tožbo in prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke v upravnem sporu opr. Št. I U 1539/2009, pri čemer mora v obeh dokumentih prekriti ime, priimek in naslov tožeče stranke.

2.    V preostalem delu (to je glede imena, priimka in naslova tožeče stranke) se zahteva prosilca z dne 02.03.2011 zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je na Inženirsko zbornico Slovenije, Jarška cesta 10B, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju: IZS) naslovil zahtevo z dne 02.03.2011, v kateri je na podlagi ZDIJZ zahteval fotokopije dokumentov, ki jih je IZS pridobil v zvezi z disciplinskim postopkom proti posameznici, ki jo je opredelil z imenom, priimkom in podatkom o izobrazbi, in sicer:
-    tožbo kršiteljice v upravnem sporu,
-    morebiten odgovor IZS na tožbo kršiteljice v upravnem sporu,
-    morebitne nadaljnje vloge kršiteljice in IZS v upravnem sporu,
-    odločbo Upravnega sodišča opr. št. I U 1549/2009 z dne 20.01.2011

Organ je zahtevo prosilca prejel dne 28.03.2011 od IZS, ki je zahtevo prosilca organu odstopila v reševanje z dopisom št. 2027/11/VOD-BŠF.

Organ je v zvezi z zahtevo prosilca z dne 02.03.2011 izdal odločbo Su 020501/2011-25/3 z dne 05.04.2011, s katero je prosilcu delno ugodil tako, da je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe odločil, da se prosilcu dostavijo fotokopije anonimizirane sodbe Upravnega sodišča in odgovora na tožbo, ki ga je podal IZS, pri čemer se iz dokumentov izločijo osebni podatki stranke v zadevi. V preostalem delu, to je glede pridobitve fotokopij tožbe v upravnem sporu in drugih vlog stranke, je organ zahtevo prosilca v 2. točki izreka izpodbijane odločbe zavrnil z navedbo, da dokumenti ne ustrezajo pojmu informacije javnega značaja kot je opredeljen v 4. členu ZDIJZ. V obrazložitvi k 2. točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel, da zahtevani dokumenti (tožba in vloge stranke v upravnem sporu) ne predstavljajo informacij javnega značaja in bi bilo treba za njihovo pridobitev uporabiti procesno zakonodajo, ki za dostop do spisovne dokumentacije zahteva izkaz upravičenega interesa. Nadalje je organ navedel, da tožba in druge vloge stranke predstavljajo dokumente zasebnopravne narave in so torej zasebne listine, ki ne morejo biti prosto dostopne vsakomur. Organ je navedel, da je namen ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja javnega sektorja, torej nadzor nad delovanjem organov, ne pa prosilcem omogočati dostop do dokumentov zasebnopravne narave, s čimer bi bila pravica do dostopa uporabljena v nasprotju z namenom, za katerega je bila ustanovljena. Organ je zaključil, da zahtevana tožba in vloge stranke v upravnem sporu ne sodijo v javnopravno sfero delovanja organa in zato ne predstavljajo informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 26.04.2011 od organa prejel pritožbo prosilca z dne 20.04.2011 zoper odločbo Su 020501/2011-25/3 z dne 05.04.2011, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi. Prosilec je v pritožbi zatrjeval pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega predpisa in izpodbijal stališče organa, da tožba in druge vloge stranke ne predstavljajo informacij javnega značaja, pri čemer kot bistveno navaja določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja tudi tista informacija, ki se nahaja v obliki dokumenta in ga je organ pridobil od drugih oseb. Nadalje se prosilec v pritožbi sklicuje na odločbo Pooblaščenca št. 021-92/2008/31 z dne 18.03.2009 in na odločbo Pooblaščenca št. 090-42/2010/2 z dne 3. 6. 2010. Prosilec meni, da komunikacije med sodiščem in strankami ni mogoče na splošno izločiti iz dometa ZDIJZ, da je sicer mogoče, da je v posameznem primeru podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ, vendar jo je treba posebej utemeljiti. Prosilec meni tudi, da s posredovanjem tožbe in drugih vlog tožnika pravica do dostopa do informacij javnega značaja ne bi bila uporabljena v nasprotju z namenom ZDIJZ, saj meni, da je nadzor javnosti nad delovanjem organa okrnjen, če javnost nima pravice pridobiti dokumenta, ki je z zakonom določen kot pogoj za delovanje organa in ki vsebinsko usmerja njegovo odločanje. Prosilec je navajal, da vodenje postopka nedvomno pomeni izvajanje javnopravne naloge in da je potek postopka le v manjši meri razviden iz odločbe, v večji meri pa šele iz vlog strank v postopku in zapisnikov obravnav, zato meni, da so za nadzor javnosti nad delovanjem organa pomembni tudi ti dokumenti. Prosilec je Pooblaščencu predlagal, da njegovi pritožbi ugodi, odpravi 2. točko izreka odločbe organa št. Su 020501/2011-25 z dne 5. 4. 2011 ter organu naloži, da mu posreduje fotokopije tožbe v upravnem sporu in drugih vlog tožnice.

Organ je Pooblaščencu po pozivu št. 090-84/2011/2 z dne 11. 5. 2011 kot dokumente, ki jih je zahteval prosilec, posredoval tožbo in prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke v upravnem sporu opr. Št. I U 1539/2009.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Pooblaščenec se strinja s prosilcem, da tožba v upravnem postopku in vloge tožnika v upravnem sporu ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Tožbo in pripravljalne vloge tožnika organ pridobi od drugih oseb (od tožnika), pri čemer so takšni dokumenti povezani z delom organa in jih organ pridobi v okviru svojih javnopravnih pristojnosti (pristojnost za odločanje v upravnem sporu 1. odst. 2. člena in 26. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUS-1). Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana tožba v upravnem sporu obstaja v obliki dokumenta in da organ z njo razpolaga, saj jo je ta Pooblaščencu posredoval z dopisom št. Su 020501/2011-25 z dne 13. 5. 2011. Prav tako organ razpolaga z eno pripravljalno vlogo tožene stranke v tej zadevi, ki se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ Pooblaščencu poslal hkrati s tožbo.

V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev oprl na navedbo, da informacija, ki jo je zahteval prosilec ni informacija javnega značaja, saj naj bi šlo za dokumente zasebnopravne narave, s čimer je napačno uporabil določbo 1. odst. 4. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec pritožbi posameznika v tem delu ugodil ter izpodbijano odločbo na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP v 2. točki izreka odpravil in sam rešil zadevo.

Pooblaščenec je tako sam presojal utemeljenost zahteve prosilca z dne 02.03.2011 v okviru pritožbenih navedb prosilca, torej v delu, ki se nanaša na dostop do tožbe in pripravljalnih vlog tožeče stranke v zadevi z opr. št. I U 1549/2009. Pri tem je ugotavljal morebiten obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 6. členu ZDIJZ in ker je, kot to izhaja iz nadaljevanja obrazložitve te odločbe, ugotovil, da obstaja izjema od prostega dostopa, je ugotavljal še, ali je podatke, ki pomenijo izjemo mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost (7. člen ZDIJZ - v teoriji t. i. institut delnega dostopa).

Določba 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ime, priimek in zasebni naslov tožeče stranke v zahtevani tožbi in pripravljalnih vlogah so nedvomno osebni podatki v skladu z definicijo 1. tč. 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) v povezavi z 2. tč. 6. člena ZVOP-1, saj se nanašajo na posameznika (fizično osebo), ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov nedvomno določen.

V skladu z določbo 1. odst. 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, določba 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 pa določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3 tč. 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (2. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ), oziroma če drug zakon določa osebne podatke za javne (in torej z razkritjem teh osebnih podatkov širši javnosti ne more priti do kršitve varstva osebnih podatkov). V 1. točki izreka te odločbe navedeni osebni podatki tožeče stranke niso v povezavi z opravljanjem javne funkcije niti delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj je tožeča stranka tožbo vložila kot posameznica, hkrati pa tudi noben drug zakon ne določa javnosti podatka o imenu, priimku in naslovu tožeče stranke v upravnem sporu, zato je Pooblaščenec zahtevo prosilca z dne 02.03.2011 v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke tožeče stranke iz zahtevane tožbe in pripravljalne vloge, zavrnil kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevana dokumenta ugotovil, da vsebujeta tudi ime in priimek ter poslovni naslov odvetnika tožeče stranke. Odvetništvo je v 1. odst. 1. člena Zakona o odvetništvu (Ur.l. RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZOdv) opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja. To pomeni, da nastopanje v vlogi odvetnika sodi v javno sfero. Ker odvetnik v disciplinskem postopku ni nastopal kot posameznik in v lastnem imenu, ampak kot pooblaščenec tožeče stranke, njegovo ime, priimek ter poslovni naslov v konkretnem primeru niso varovani osebni podatki.

Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj je ime, priimek in zasebni naslov tožeče stranke v obeh dokumentih mogoče izločiti iz dokumenta na način, da jih pooblaščena oseba organa v dokumentih prekrije, in prosilcu omogoči dostop do vsebine preostalih delov dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost podatkov o imenu, priimku in zasebnem naslovu tožeče stranke.
 
Pooblaščenec je upoštevajoč navedene pravne podlage in z vpogledom v zahtevana dokumenta, ugotovil, da zahtevani tožba in pripravljalna vloga, predstavljata informacije javnega značaja in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil določbo 1. odst. 4. člena ZDIJZ, na podlagi katere je odločil o zahtevi prosilca, zato je Pooblaščenec izpodbijano 2. točko izreka odločbe organa št. Su 020501/2011-25/3 z dne 05.04.2011 odpravil in o zahtevi prosilca z dne 02.03.2011 v delu, ki se nanaša na dostop do tožbe kršiteljice v zvezi z disciplinskim postopkom in pripravljalnih vlog tožeče stranke v isti zadevi, sam odločil kot to izhaja iz  1. in 2. točke izreka te odločbe.

V  postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.




Postopek vodila:                                  
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,                   
raziskovalka Pooblaščenca                         


Informacijski pooblaščenec
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke