Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.11.2020
Naslov: prosilec - Upravna enota Ljubljana
Številka: 090-279/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ podal zahtevo za vpogled v personalno mapo javnega uslužbenca. Organ je prosilca pozval, da zahtevo dopolni z namenom seznanitve in da natančno navede dokumente, v katere želi vpogledati. Ker prosilec zahteve v roku ni dopolnil, jo je organ zavrgel. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec v zahtevi navedel vse obvezne sestavine zahteve, kot jih določa 17. člen ZDIJZ. ZDIJZ od prosilcev ne zahteva, da navedejo namen, zaradi katerega želijo pridobiti zahtevane informacije. Skladno s 5. členom ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so namreč informacije prosto dostopne vsem pravnim in fizičnim osebam in ne le tistim, ki imajo za vpogled upravičen interes, oz. ki pojasnijo namen vložitve zahteve po ZDIJZ. Pogojevanje organa, da prosilec zahtevo dopolni s podatki, ki za obravnavanje zahteve niso potrebni, ni bilo ustrezno, posledično je organ zahtevo prosilca neutemeljeno zavrgel. IP je odločbo organa odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-279/2020/2

Datum:  20. 11. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 11. 2020, zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-245/2020-3, z dne 14. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožbi prosilca z dne 8. 11. 2020 se ugodi in se odločba Upravne enote Ljubljana, št. 090-245/2020-3, z dne 14. 10. 2020 odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.         V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 10. 9. 2020 podal zahtevo za vpogled v personalni spis … po ZDIJZ, brez varovanih osebnih podatkov.

 

Organ je prosilca dne 16. 9. 2020 pozval, da svojo zahtevo dopolni, in sicer z namenom vpogleda v personalno mapo javnega uslužbenca in v katere dokumente konkretno bi želel vpogledati. Organ je prosilca opozoril, da če prosilec zahteve ne bo dopolnil, jo bo organ zavrgel.

 

Organ je dne 14. 10 2020 izdal sklep št. 090-245/2020-3 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da iz zahteve prosilca ni bil razviden namen vpogleda v personalno mapo javnega uslužbenca, niti niso bili konkretno navedeni dokumenti, v katere bi prosilec želel vpogledati. Ker prosilec svoje vloge ni dopolnil, jo je organ, skladno s 67. členom ZUP, zavrgel.

 

Prosilec je dne 8. 11. 2020 na organ vložil predlog za ugotovitev, da je sklep organa ničen. V vlogi navaja, da je konkretni uradnik poimenovan v dokumentih kot …. Po mnenju prosilca isti uradnik ne more biti vse navedeno. Meni, da je pregledno kadrovanje v javnem interesu, zato je predlog za ugotovitev ničnosti nujen, saj stranka tega postopka ni mogla ter smela zahtevati podrobnejšega vpogleda v personalno listino, ker je bila v osami zaradi suma na covid-19.

 

Organ je pritožbo prosilca, kot pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-245/2020-5.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP uvodoma ugotavlja, da je prosilec vložil laično pritožbo, iz katere je razvidno, da se ne strinja z vsebino izpodbijanega sklepa. Kljub temu, da je pritožbo poimenoval kot predlog za ugotovitev ničnosti sklepa, iz zaključka vloge izhaja, da je vloga vložena kot neposredna pritožba pri pooblaščencu po ZDIJZ II. stopnje. IP je zato predlog prosilca štel kot pritožbo zoper izpodbijani sklep.

 

IP primarno ugotavlja, da je organ zavrgel zahtevo prosilca, ker jo ta ni dopolnil, skladno s pozivom organa št. 090-245/2020-2 z dne 16. 9. 2020, vendar slednje (kot bo razloženo v nadaljevanju), ni bilo utemeljeno.

 

Po pregledu zahteve prosilca IP ugotavlja, da je zahteva popolna. Vsebuje namreč vse obvezne sestavine zahteve, ki jih določa 17. člen ZDIJZ. V zahtevi je naveden organ, osebno ime in naslov prosilca oz. pooblaščenca, v zahtevi so določno navedene informacije, s katerimi se želi prosilec seznaniti (dokumentacija, ki se nahaja v personalni mapi javnega uslužbenca) in način, na kakšen se želi prosilec seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled). Zahteva za dopolnitev zahteve z navedbo namena vpogleda v personalno mapo, je neutemeljena. ZDIJZ namreč od prosilcev ne zahteva, da navedejo namen, zaradi katerega želijo pridobiti zahtevane informacije. Skladno s 5. členom ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so namreč informacije prosto dostopne vsem pravnim in fizičnim osebam, torej ne le tistim, ki imajo za vpogled upravičen interes, oz. ki pojasnijo namen vložitve zahteve po ZDIJZ. Namena seznanitve z zahtevano informacijo ne določa niti 17. člen ZDIJZ, ki določa katere so obvezne sestavine zahteve. Namen je obvezna sestavina zgolj zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj je prosilec zahteval vpogled in ne ponovno uporabo informacije javnega značaja.

 

Prav tako je neutemeljena zahteva organa, da prosilec podrobneje navede, v katere dokumente želi vpogledati. Prosilec je določno navedel, da želi vpogledati v personalno mapo konkretnega javnega uslužbenca, pri čemer je mogoče šteti, da je s svojo zahtevo želel vpogledati v vse dokumente, ki se nahajajo v personalni mapi uslužbenca, razen v delu, v katerem gre za varovane osebne podatke. Organ nima pravice od prosilca (ki ne pozna in tudi ne more poznati vsebine personalne mape javnega uslužbenca) zahtevati, da svojo zahtevo določno opredeli z navedbo dokumentov iz personalne mape, oz. da zahtev zoži.

 

Iz pritožbene zadeve tudi ne izhaja, da je organ v postopku poziva na dopolnitev zahteva zahteve, prosilcu pri dopolnitvi nudil ustrezno pomoč, kot to zahteva drugi odstavek 18. člena ZDIJZ.

 

Pogojevanje organa, da prosilec zahtevo dopolni s podatki, ki za obravnavanje zahteve niso potrebni, posledično ni bilo ustrezno. Posledično je organ zahtevo prosilca neutemeljeno zavrgel.

 

IP dalje ugotavlja, da je organ zaradi napačne uporabe določb ZUP in ZDIJZ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj se v zadevi ni spustil v presojo posameznih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrgel na podlagi 67. člena ZUP, se ni spustil v vsebinsko obravnavo njegove zahteve in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

Organ je dolžan v ponovnem postopku ugotoviti, kateri točno določeni dokumenti predstavljajo zahtevo prosilca in glede vseh dokumentov, ki se nahajajo v osebni mapi javnega uslužbenca ugotoviti, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oz. ali je podana katera od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V primeru ugotovitve obstoja določene izjeme (pri čemer IP opozarja, da je prosilec že v vlogi navedel, da ne zahteva tistih podatkov, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov) mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Organ mora pri odločanju upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki v prvi alineji določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na obstoj morebitne izjeme), dostop do informacije dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (točka 1 izreka te odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse (točka 2 izreka odločbe).

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka