Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 31.08.2020
Naslov: prosilec - Upravna enota Kranj
Številka: 090-179/2020
Kategorija: Razno
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je na ogledu in camera podala na zapisnik zahtevo, da želi v del dokumentacije vpogledati znova, na način, da se ji hkrati da na vpogled tudi dodatna dokumentacija. Organ je zahtevo prosilke zavrgel, prosilka pa se je zoper sklep pritožila in vztrajala, da želi sočasno vpogledati v novo dokumentacijo hkrati z vpogledom v del dokumentacije, ki ga je že videla. Ker je organ prosilki omogočil dostop do zahtevane dokumentacije, to pomeni, da prosilka nima več pravovarstvenega interesa za ponovno pridobitev teh dokumentov, saj je bilo njeni zahtevi za dostop ugodeno in jo je organ z zahtevano dokumentacijo seznanil. IP je mnenja, da ista prosilka v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njeni zahtevi za dostop že ugodeno. IP je potrdil sklep organa in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-179/2020/2

Datum: 31. 8. 2020


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …  (v nadaljevanju prosilka) z dne 24. 7. 2020, zoper sklep Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 090-52/2020-6, z dne 2. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke zoper sklep Upravne enote Kranj, št. 090-52/2020-6 z dne 2. 7. 2020, se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 6. 5. 2020 vložila zahtevo za dostop do izdanih gradbenih, uporabnih dovoljenj in upravnih odločb, ki dopuščajo gradnjo objektov, enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih na zemljišču parc. št. …. Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-40/2020-4 z dne 20. 5. 2020, s katero je med drugim zahtevo prosilke za vpogled v spisovno dokumentacijo in predložen projekt, na parc. št. …, odobril. Iz predloženega zapisnika št. 090-40/2020-8 z dne 16. 6. 2020 izhaja, da je prosilka (po zakoniti zastopnici družbe) opravila vpogled v upravno zadevo št. … in da je vpogledala v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz zapisnika izhaja, da prosilka meni, da je bil način vabljenja in rok za vpogled prekratek, zato prosi za vpogled pri organu znova, in sicer zgolj v vodilni del dokumentacije. Ker se je gradnja že začela, pa prosi tudi za vpogled v projekt za izvedbo, in sicer zgolj in samo v lokacijski del. Organ je na zapisnik o vpogledu prisotnim pojasnil, da je bilo vabilo poslano priporočeno in po elektronski pošti, zaradi zahteve Ministrstva za okolje in prostor po posredovanju celotne upravne zadeve.

 

Organ je dne 2. 7. 2020 izdal sklep št. 090-52/2020-6, s katerim je zahtevo prosilke za pogled v spisovno dokumentacijo, vezano na izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo enostanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. …, zavrgel. Iz obrazložitve izhaja, da je bila prosilki informacija javnega značaja že ugodena z odločbo št. 090-40/2020-4 z dne 20. 5. 2020, na podlagi katere je prosilka dne 16. 6. 2020 opravila vpogled v zadevo št. 351-999/2019. Glede na to, da se je prosilka za informacijo javnega značaja že seznanila, je organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v skladu z določbo četrtega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel. Organ je še pojasnil, da bo dostop do dodatno zahtevane dokumentacije (vezane na prijavo začetka gradnje, tj. projektna dokumentacija za izvedbo gradnje – lokacijski del), prosilki  omogočen, termin za vpogled je prosilka že prejela.

 

Prosilka je dne 24. 7. 2020 zoper prejeti sklep vložila pritožbo. V pritožbi je navedla, da je dne 6. 5. 2020 vložila zahtevo za vpogled, organ pa ji je dne 20. 5. 2020 delno ugodil in ji odobril vpogled v spisovno dokumentacijo. Po že izdani odločbi, je organ dopustil vstop v postopek investitorki, lastnici predmetnih zemljišč, ki se nanašajo na zahtevo prosilke. Dne 16. 6. 2020 je organ ugodil vpogledu v del dokumentacije, del DGD dokumentacije. Vpogledu je prisostvovala investitorka, s katero je organ ravnal izredno naklonjeno. Investitorka je ves čas oporekala posameznim dejanjem vpogleda, upravnemu organu izročala listine o avtorstvu in zahtevala pravice javne osebe. Pri vpogledu v spisovno dokumentacijo je prosilka vpogledala zgolj v lokacijski del dokumentacije, medtem ko v ostale listine ni vpogledala. Dodatno je zahtevala vpogled še v preostalo dokumentacijo v zadevi, saj je od izdaje gradbenega dovoljenja do izdaje uporabnega dovoljenja, še postopek prijave gradbišča in projekt za izvedbo. Organ slednje dokumentacije ni imel pripravljene za vpogled. Zaradi navedenega je želela sočasni vpogled v celotno DGD in PZI dokumentacijo. Slednje ji je organ zavrnil z utemeljitvijo, da se je z dokumentacijo že seznanila. Ne razume zavrnitve organa glede želenega sočasnega vpogleda v spisovno dokumentacijo DGD in PZI, saj s tem ne bo okrnjena pravica do lastnine investitorke. Prav tako ji organ ni posredoval odgovora na vprašanja, ki jih je zahtevala pred ponovnim narokom za vpogled listin. Zaradi zakonskih določb, ki dopuščajo pridobitev informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo, prosilka meni, da so ji bile kršene zakonske pravice.

 

Organ je pritožbo prosilke zoper sklep o zavrženju odstopil IP v reševanje, z dopisom št. 090-52/2020-16 z dne 24. 8. 2020, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Poleg odstopljene pritožbe je organ IP posredoval tudi vso korespondenco in vloge iz postopka dostopa do informacije javnega značaja.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se izpodbijani sklep nanaša na zahtevo prosilke z dne 16. 6. 2020 glede vpogleda v spisovno dokumentacijo, vezano na izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo enostanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. … (zgolj v vodilni del dokumentacije za gradbeno dovoljenje), prosilka pa sklep izpodbija v celoti.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je prosilka zahtevala dostop do navedenih dokumentov (takrat sicer v širšem obsegu) že z zahtevo z dne 6. 5. 2020, da je bil prosilki vpogled v zahtevano dokumentacijo odobren ter da je prosilka v zahtevane dokumente vpogledala dne 16. 6. 2020. Med organom in prosilko je sporno vprašanje, ali lahko prosilka v del dokumentacije (vodilni del) vpogleda znova, in sicer hkrati z vpogledom v dodatne dokumente (projektna dokumentacija za izvedbo gradnje), ki niso bili predmet vpogleda dne 16. 6. 2020.

 

Iz predložene dokumentacije izhaja, da je predmet zahteve prosilke vnovični vpogled v vodilni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, v katerega je prosilka že vpogledala (oz. ji je bila dana možnost vpogleda) dne 16. 6. 2020, kar izhaja iz zapisnika organa o vpogledu v upravno zadevo 351-999/2020 z dne 16. 6. 2020. Iz zapisnika sicer izhaja, da je prosilka nasprotovala načinu vabljenja na vpogled in postavljenemu roku za vpogled v dokumente, ki naj bi bil prekratek, vendar ne glede na navedeno IP ugotavlja, da je prosilka kljub temu prišla na vpogled in v dokumentacijo tudi vpogledala. Iz zapisnika ne izhaja, da bi prosilka oporekala, da ji je bil vpogled onemogočen, da ji je organ na dan vpogleda dal premalo časa za pregled dokumentacije, da je bil vpogled prekinjen preden bi lahko vpogledala v vse želene dokumente oz. da bi ji bila pravica do vpogleda in seznanitve kakorkoli kratena.

 

IP posledično ob pregledu celotne dokumentacije ugotavlja, da se je prosilka z dokumentacijo iz postopka pridobitve gradbenega dovoljenja nedvomno seznanila, zato v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, saj je bilo njeni zahtevi že ugodeno. Namen ZDIJZ je, da se prosilci seznanijo z vsebino informacije javnega značaja in s tem dosežejo javnost in odprtost (transparentnost) delovanja širšega javnega sektorja (2. člen ZDIJZ). Posebej funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Prosilka je pravico seznanitve z informacijo izkoristila z vpogledom, ki je bil izveden dne 16. 6. 2020, kar pomeni, da je s tem dosežen namen zahteve prosilke, ki ga zasleduje ZDIJZ. ZDIJZ namreč ne varuje pravice prosilcev, da od organa večkrat zahtevajo vpogled v isto dokumentacijo oz. da po vpogledu v dokumentacijo zahtevajo vnovični vpogled v isto dokumentacijo, saj bi vanjo želeli vpogledati na način, da hkrati vpogledujejo tudi v naknadno zahtevano dokumentacijo.

 

15. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) glede vpogleda določa zgolj, da če želi prosilec vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja, mu pooblaščena oseba organa v času uradnih ur ali v predhodno dogovorjenem času omogoči vpogled v prostorih organa. Pooblaščena oseba prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v primernem prostoru in mu za to da na voljo dovolj časa. Iz konkretne zadeve je razvidno, da je bil prosilki omogočen vpogled v zahtevano informacijo in da se je ta izvedel v prostorih organa. Iz zapisnika ne izhaja, da prosilka ne bi imela dovolj časa za vpogled v samo dokumentacijo. Oporekanje temu, da je bil rok za vpogled določen v prekratkem času, pa v konkretnem postopku ni bistveno, saj je prosilka kljub temu na vpogled prišla in se z dokumentacijo seznanila.

 

Ker je organ prosilki omogočil dostop do zahtevane dokumentacije, to pomeni, da prosilka nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev teh dokumentov, saj je bilo njeni zahtevi za dostop ugodeno in jo je organ z zahtevano dokumentacijo seznanil. IP je mnenja, da ista prosilka v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njeni zahtevi za dostop že ugodeno.

 

Organ je torej ravnal zakonito, ko je zahtevo prosilke, na podlagi četrtega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, saj je izpolnjen pogoj, da se je o isti upravni zadevi že vodil upravni postopek oz. je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in je stranka z odločbo pridobila pravico do seznanitve. Glede na navedeno je pritožba prosilke neutemeljena in jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

IP v zaključku še dodaja, da so bile pritožbene navedbe prosilke, da organ še ni odgovoril na večkrat posredovani dopis z vprašanji, na katera prosilka želi odgovore pred ponovnim narokom za vpogled listin, za konkretno pritožbeno zadevo irelevantne. Predmet pritožbenega postopka je namreč presoja zakonitosti sklepa o zavrženju zahteve prosilke z dne 16. 6. 2020, ne pa vprašanje, ali organ ni odgovoril na naknadno posredovana vprašanja prosilke, ki se nanašajo predvsem na institut stranske udeležbe v konkretnem in v podobnih postopkih. Za presojo pritožbene zadeve so bile irelevantne tudi navedbe prosilke, da ZDIJZ ureja področje ponovne uporabe informacije javnega značaja, bistvo česar je dodana vrednost informaciji javnega značaja, saj je prosilka zahtevala dostop do informacije javnega značaja in ne ponovne uporabe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:                                                        

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                          

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                   

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka