Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.07.2019
Naslov: prosilec - Upravna enota Koper
Številka: 090-138/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih odločb – sklepov, ki so bili izdani z odobritvijo prejemnikom orožne listine za osebno varnost v obdobju 2009 - 2019. Kot razlog je navedel, da zahtevana informacija ne obstaja, saj organ v navedenem obdobju ni izdal nobenih novih odločb z odobritvijo prejemnikom orožne listine iz razloga varnosti, ampak se je vršila zgolj zamenjava že obstoječega in vpisanega kosa orožja v tedaj pridobljeni orožni listini iz razloga varnosti zaradi zamenjave kosa orožja iz razloga odsvojitve ali dotrajanosti orožja. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da presojani dokumenti ne predstavljajo orožnih listin, ki so predmet zahteve, zato je pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-138/2019/5

Datum:  12. 7. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 –odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi(v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 5. 2019, zoper odločbo Upravne enote Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper (v nadaljevanju: organ), št. 090-55/2019-10  z dne 8. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 21. 5. 2019 zoper odločbo Upravne enote Koper, št. 090-55/2019-10  z dne 8. 5. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 2. 4. 2019 zahteval vse odločbe – sklepe, ki so bili izdani z odobritvijo prejemnikom orožne listine za osebno varnost, v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov, in sicer v obdobju 2009 - 2019.

 

Organ je 12. 4. 2019 odgovoril prosilcu, da v obdobju 2009 – 2019 ni izdal nobene orožne listine iz razloga varnosti. Ob tem je prosilca seznanil še z določbami 5. člena ZDIJZ in posameznimi določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[1] v povezavi z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Prosilec se z odgovorom organa ni strinjal in je zahteval odgovor z odločbo v zakonitem roku (elektronski dopis z dne 17. 4. 2019).

 

Prosilec se je nato 5. 5. 2019 obrnil z elektronskim dopisom na določene organe, tudi IP. V dopisu je med drugim navedel, da z odgovorom organa z dne 12. 4. 2019 ni zadovoljen, saj je po neuradnih informacijah organ v obdobju 2009 – 2019 izdal pozitivne odločbe. Informacije namreč potrebuje zaradi vloge za izdajo orožne listine, ki jo je vložil pri organu. Zaprosil je za razjasnitev in obrazložitev 17. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju: ZOro-1)[2] ter opredelitev, kolikšna mera je zadostna za dodelitev orožne listine in ali je definirana ter kje je definirana življenjska ogroženost.

 

IP je z dopisom št. 0900-73/2019/2 z dne 6. 5. 2019 pozval organ na ustrezno postopanje. Organ je z dopisom št. 090-55/2019-11 z dne 9. 5. 2019 obvestil IP, da je v zvezi z zahtevo prosilca izdal odločbo št. 090-55/2019-10  z dne 8. 5. 2019.

 

Organ je z odločbo št. 090-55/2019-10  z dne 8. 5. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilca zavrnil. Glede na določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je namreč ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. V utemeljitev svoje odločitve je najprej navedel določbe 14. člena in 75. člena ZOro-1. Nadalje je navedel, da je na podlagi vpogleda v evidenco, s katero razpolaga in na podlagi podatkov, ki jih je pridobil s strani Ministrstva za notranje zadeve, ugotovil, da je organ v obdobju od 1. 1. 2009 do 6. 5. 2019 izdal posameznikom 9 dovoljenj za nabavo orožja iz razloga varnosti, in sicer št. 216-70/2009, št. 216-247/2009, št. 216-268/2014, 216-222/2015, št. 216-285/2016, št. 216-393/2016, št. 216-445/2017, št. 216-201/2018 in št. 216-456/2018. Pri tem je dodal, da je pri dovoljenju št. 216-445/2017 zavedena opomba, da je prišlo do napake pri evidentiranju dovoljenja za nabavo orožja v evidenci o izdanih orožnih listinah, in sicer je bil pomotoma zaveden razlog »varnost«, namesto razlog »šport«. Pri dodatnem pregledu upravnih zadev in registra orožij je ugotoviti, da je bila vsem tem posameznikom že izdana orožna listina iz razloga varnosti na podlagi Zakona o orožju - ZOro[3]. Tem posameznikom torej ni bila izdana orožna listina iz razloga varnosti kot novo pridobljena pravica, temveč se je v navedenih zadevah vršila zgolj zamenjava že obstoječega in vpisanega kosa orožja v tedaj pridobljeni orožni listini iz razloga varnosti zaradi zamenjave kosa orožja iz razloga odsvojitve ali dotrajanosti orožja. Organ torej v navedenem obdobju ni izdal nobenih novih odločb z odobritvijo prejemnikom orožne listine iz razloga varnosti, kot trdi prosilec v elektronski vlogi z dne 5. 5. 2019, na način, da bi se posameznikom v tem obdobju na novo priznala pravica do pridobitve orožne listine iz razloga varnosti, ki jo do tedaj niso imeli. Kot že navedeno, se je v zgoraj navedenih zadevah vršila zgolj zamenjava že predhodno nabavljenega orožja, pridobljenega na podlagi ZOro. V obravnavanem primeru torej informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Da bi organ zadostil zahtevi prosilca, bi moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, za kar pa glede na določila področne materialne zakonodaje in zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov nima pravne podlage, prav tako pa tega kot zavezanec po ZDIJZ tudi ni dolžan. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o odprtem delovanju zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Postopek po ZDIJZ ni namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se nanaša na tako imenovane  »surove« informacije.[4] Tako načeloma velja, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v računalniških bazah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Nedvomno pa je tudi pri informacijah, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop. Organi namreč niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo. Upoštevaje navedeno je tako organ zahtevo prosilca zavrnil.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 21. 5. 2019. Med drugim je navedel, da iz izpodbijane odločbe (odstavek 5, stran 2) izhaja nasprotno dejstvo od napisanega v elektronskem dopisu z dne 12. 5. 2019. Organ je namreč v izpodbijani odločbi zdaj navedel, da razpolaga s sklepi in odločbami, saj so izdali kar 9 dovoljenj za nabavo orožja iz razloga varnosti oziroma da so imetnikom te orožne listine izdali po starem Zakonu o orožju, ki je bil sprejet leta 1981. V zvezi z zadevo št. 216-445/2017, pri kateri naj bi bil pomotoma izdan orožni list, saj je stranka zaprosila za šport, dobila pa dovoljenja za varnost, je pripomnil, da so uradniki dali opombo v sistem, torej da je prišlo do pomote pri evidentiranju dovoljenja za nabavo orožja, pri vpogledu v orožno listino je zapisan razlog »varnost«, uporabnik pa najverjetneje ne vidi opombe v sistemu in s tem ni seznanjen. Imetnik take orožne listine torej lahko orožje nosi za osebno varnost, saj opombe v sistemu ne vidi. Za ostalih 8 se navaja, da jim je bilo orožje zamenjano zaradi obrabljenosti in dotrajanosti, kar je prosilcu vprašljivo, saj orožje ni v uporabi kot športno, lovsko ali službeno, zato meni, da gre za prikrivanje in skrivanje napak uslužbencev organa. Navedel je tudi, da so navedbe v odločbi dvoumne, saj organ v odstavku 6 na strani 2 ponovno zanika izdajo odločb oziroma sklepov, kar je v nasprotju s prej navedenim odstavkom.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-55/2019-16 z dne 3. 6. 2019, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil spis zadeve, ki se nanaša na odločanje o predmetni zahtevi po ZDIJZ, vključno z devetimi vlogami za izdajo dovoljenja/predhodno privolitev za nabavo orožja.

 

Na poziv IP št. 090-138/2019/2 z dne 17. 6. 2019 je organ posredoval IP še kopije vlog in dovoljenj v zadevah št. 216-70/2009, št. 216-247/2009, št. 216-268/2014, 216-222/2015, št. 216-285/2016, št. 216-393/2016, št. 216-445/2017, št. 216-201/2018 in št. 216-456/2018. Ob tem je ponovno poudaril, da v predhodno navedenih zadevah organ ni odločal in ugotavljal pogojev o pridobitvi pravice do orožnega lista iz razloga varnosti, saj iz priloženih vlog jasno izhaja, da vložniki vlog že posedujejo kos orožja, za katerega imajo izdan orožni list iz razloga varnosti, in da dovoljenje potrebujejo zgolj zaradi zamenjave tega kosa orožja (dotrajanost, obraba, …). Posredoval je tudi zahtevo prosilca z dne 22. 5. 2019, uradni zaznamek z dne 3. 6. 2019 in odločbo organa št. 090-67/2019-3 z dne 3. 6. 2019 (s kopijo povratnice). Navedel je, da je prosilec vložil novo zahtevo (z dne 22. 5. 2019) za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval dovoljenja po predhodno navedenih številkah. O zahtevi z dne 22. 5. 2019 je organ odločil z odločbo št. 090-67/2019-3 z dne 3. 6. 2019, na podlagi katere je prosilcu delno ugodil in mu s prekritimi osebnimi podatki, posredoval fotokopije dovoljenj in vlog v teh zadevah. Odločbo z dokumentacijo je prosilec prejel 7. 6. 2019, kot izhaja iz podpisane povratnice.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno je, ali so pri zahtevanih dokumentih izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč v izpodbijani odločbi navedel, da posameznikom ni bila izdana orožna listina iz razloga varnosti kot novo pridobljena pravica, temveč se je v navedenih zadevah vršila zgolj zamenjava že obstoječega in vpisanega kosa orožja v tedaj pridobljeni orožni listini iz razloga varnosti zaradi zamenjave kosa orožja iz razloga odsvojitve ali dotrajanosti orožja. Povedano drugače, navedel je, da z dokumenti, ki jih za obdobje 2009 - 2019 zahteva prosilec, ne razpolaga v materializirani obliki. IP je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ  izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi orožnimi listinami, ki naj bi bile v obdobju 2009 do 2019 izdane prejemnikom iz razloga osebne varnosti, ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

 

IP je vpogledal v izpolnjene obrazce - vloge za izdajo dovoljenja/predhodno privolitev za nabavo orožja in s strani organa izdana dovoljenja za nabavo orožja posameznikom, ki jih je organ posredoval IP. Gre za dokumente št. 216-70/2009, št. 216-247/2009, št. 216-268/2014, 216-222/2015, št. 216-285/2016, št. 216-393/2016, št. 216-445/2017, št. 216-201/2018 in št. 216-456/2018, ki so bili vloženi oziroma izdani v obdobju, na katerega se nanaša zahteva. Predmetni dokumenti ne predstavljajo orožnih listin, ki so predmet zahteve, saj organ pri predmetnih dokumentih ni odločal o izdaji posamezne orožne listine iz razloga varnosti, ampak je na podlagi že pridobljene pravice izdal dovoljenje za zamenjavo že obstoječega in vpisanega orožja v orožnih listinah iz razloga varnosti, pridobljenih že na podlagi ZOro. Iz navedb prosilca namreč nedvomno izhaja, da se želi seznaniti z razlogi, na podlagi katerih so posamezniki v določenem obdobju pridobili orožne listine iz razloga osebne varnosti, in kot že navedeno, orožnih listin, pri izdaji katerih bi organ ugotavljal takšne razloge, organ v obdobju 1. 1. 2009 do 2. 4. 2019 (do dneva vložitve zahteve) ni izdal. Kot je pojasnil organ, se v primerih, ko je posameznik že pridobil pravico do orožne listine iz razloga osebne varnosti, pogoji pri zamenjavi orožja ne preverjajo, saj je posameznik pravico že pridobil. Slednje organ ugotavlja z vpogledom v ustrezne evidence. Organ je v zvezi s tem pojasnil še, da gre v večini primerov pri zamenjavi orožja za primere odsvojitve orožja tretji osebi, v primerih, ko je orožje uničeno, izda o tem potrdilo puškar, so pa tudi primeri, ko se orožje onesposobi samo za hranjenje. V vseh navedenih primerih pa je sledljivost orožju zagotovljena preko evidenc, v katere ima organ vpogled.

 

IP je tako sledil navedbam organa, da le-ta v navedenem obdobju ni izdal nobenih novih odločb z odobritvijo prejemnikom orožne listine iz razloga varnosti, da bi se posameznikom v tem obdobju na novo priznala pravica do pridobitve orožne listine iz razloga varnosti, ki jo do tedaj niso imeli.

 

IP ob tem izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

 

V zvezi z navedbami prosilca, zakaj potrebuje zahtevane podatke, IP pripominja, da je v postopkih po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes. To pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status prosilca. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

Glede navedb prosilca o vsebini predmetnih dokumentov in postopanju organa pri izdaji dovoljenj ter njegovih pomislekov v zvezi s tem, ki izhajajo iz elektronskih dopisov z dne 9. 7. 2019 in 10. 7. 2019, pa IP pojasnjuje, da za vsebinsko presojo odločitev organa in njegovega postopanja pri izdaji dovoljenj za nabavo orožja, pa tudi pri drugih zadevah iz pristojnosti organa, ni pristojen. IP je pristojen presojati samo odločitve in postopanje organa v postopkih po ZDIJZ. IP tako v pritožbenem postopka presoja, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja pri posameznih zahtevanih dokumentih oziroma podatkih, in če so, ali so prosto dostopni (v celoti ali deloma).

 

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Pritožbo prosilca je tako na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[5] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[2] Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09).

[3] Uradni list SRS, št. 34/73 in 17/81, ter Uradni list RS, št. 44/90, 4/92, 29/95 – ZPDF in 61/00 – ZOro-1.

[4] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Fakulteti v Ljubljani, 2005 str. 83.

[5] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.