Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.06.2016
Naslov: Prosilec - Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij
Številka: 090-95/2016
Kategorija: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje pogodbe z vsemi pripadajočimi aneksi, sklenjeno med JMW Fire d.o.o. in Ministrstvom za pravosodje. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da pogodba predstavlja poslovno skrivnost. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da organ del pogodbe ustreza subjektivnemu kriteriju za določitev poslovne skrivnosti, da pa so posamezna določila na podlagi zakona javna, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje del pogodbe, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-95/2016/4

Datum: 30. 6. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2016/3 z dne 30. 3. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

                                                        

                                                                         O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 14. 4. 2016 se delno ugodi in se odločba Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij št. 090-3/2016/3 z dne 30. 3. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopij posredovati pogodbo o zagotavljanju dela za obsojence, ki so jo sklenili JMW Fire, proizvodnja kovanih gasilskih armatur, d.o.o., JGZ Pohorje Mirna in Ministrstvo za pravosodje RS z dne 29. 11. 2013, s prilogo 1, z naslovom »Sistemizacija delovnih mest obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni – industrijski procesi« ter prilogo 2, z naslovom »opis plačilnega sistema«.

 

2.     Pritožba prosilca se zavrne glede dostopa do:

- priloge pogodbe o zagotavljanju dela za obsojence št. 3: »Pravilnik o delu družbe JMW Fire d.o.o.« z dne 1. 12. 2013,

- priloge pogodbe o zagotavljanju dela za obsojence št. 4: »Dogovor o izvajanju načrta varovanja ZPKZ – Dob v procesih družbe JMW Fire d.o.o.«,

- aneksa pogodbe o zagotavljanju dela za obsojence št. 1 z dne 8. 4. 2014,

- aneksa pogodbe o zagotavljanju dela za obsojence št. 2, št. 430-249/2013/8 z dne 5. 5. 2014.

 

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 9. 2. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, da mu organ v obliki fotokopij posreduje: sklep Vlade RS o zneskih povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi ter pogodbo z vsemi pripadajočimi aneksi, sklenjeno med JMW Fire d.o.o. in Ministrstvom za pravosodje.

 

Organ je dne 30. 3. 2016 izdal odločbo št. 090-3/2016/3, s katero je prosilcu zavrnil dostop do pogodbe o zagotavljanju dela za obsojence.

 

Prosilec je zoper odločbo organa dne 14. 4. 2016 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je
Republika Slovenija tista, ki je kot prvopodpisana sklenila pogodbo z gospodarsko družbo JMW Fire, d.o.o., ki je v zasebni lasti tujega državljana in je tudi tista, ki je postavila bistvene pogoje in način poslovanja med dvema pogodbenikoma in ne obratno. Prosilec je navedel, da je končni strošek po delovni uri že objavljen in splošno znan. Prosilec meni, da je organ očitno spregledal, da bi moral upoštevati tudi določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. Prosilec glede na vse pritožbene navedbe meni, da je vsekakor upravičen pridobiti informacije, ki jih je zahteval. Prosilec se je v pritožbi skliceval tudi na javni interes, ki je po njegovem mnenju močnejši od interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.  

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 15. 10. 2015, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Stranski udeleženci

 

Ker je IP v postopku ugotovil, da organ ni sledil 44. členu ZUP in v postopek ni pritegnil stranskih udeležencev, na pravice katerih bi lahko vplivala njegova odločitev, je to procesno kršitev odpravil IP, ki je po uradni dolžnosti

dne 18. 5. 2016 v postopek pozval JMW Fire, proizvodnja kovanih gasilskih armatur, d.o.o. in mu tudi posredoval odločbo organa prve stopnje ter pritožbo prosilca. JMW Fire je z dopisom z dne 26. 5. 2016 priglasil stransko udeležbo v predmetnem postopku.

 

2. Predmet odločanja

 

Glede predmeta odločanja v konkretnem postopku IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ prosilcu v celoti zavrnil dostop do pogodbe z vsemi pripadajočimi aneksi, ki sta jo sklenila JMW Fire d.o.o. in Ministrstvo za pravosodje, zaradi izjeme poslovne skrivnosti. 

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz njegovega delovnega področja in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Slednje je IP ugotovil tudi sam, in sicer z vpogledom v zahtevano pogodbo. Sporno med strankama je torej, ali zahtevana pogodba s prilogami predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

3. Dostop do zahtevanih dokumentov

 

IP je v nadaljevanju presojal, ali pogodba o zagotavljanju dela za obsojence, sklenjena med strankami JMW Fire, proizvodnja kovanih gasilskih armatur, d.o.o., JGZ Pohorje Mirna in Ministrstvom za pravosodje RS z dne 29. 11. 2013, z vsemi pripadajočimi prilogami in aneksi:

-  priloga 1: Sistemizacija delovnih mest obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni – industrijski procesi;

- priloga 2: opis plačilnega sistema;

- priloga 3: Pravilnik o delu družbe JMW Fire d.o.o. z dne 1. 12. 2013;

- priloga 4: Dogovor o izvajanju načrta varovanja ZPKZ – Dob v procesih družbe JMW Fire d.o.o.;

- aneks št. 1 z dne 8. 4. 2014;

- aneks št. 2, št. 430-249/2013/8 z dne 5. 5. 2014,

(v nadaljevanju pogodba), predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ in stranski udeleženec sta se namreč sklicevala na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ glede definicije poslovne skrivnosti napotuje na ZGD-1, ki v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). Tretji odstavek 39. člena ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Stranski udeleženec v svojih navedbah v dopisu z dne 26. 5. 2016 zatrjuje, da so informacije, ki so predmet presoje, označene kot poslovna skrivnost družbe, kar pomeni, da naj bi bil izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti.

 

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. To lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Edina omejitev je v zgoraj navedenem tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Odredba ne sme veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.

 

IP je najprej ugotavljal, ali pogodba izpolnjuje pogoje za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Stranski udeleženec IP ni posredoval nobenega notranjega akta (sklepa, pravilnika, odredbe,…) o določitvi poslovne skrivnosti. Z natančnim pregledom pogodbe pa je IP ugotovil, da pogodba sicer ne vsebuje nobene viden oznake »poslovna skrivnost«, da pa je v sami pogodbi, v 10. členu določeno, da stranke vsebino te pogodbe varujejo kot poslovno skrivnost, razen če so posamezna določila pogodbe na podlagi predpisa ali odločbe pristojnega organa javna.

 

IP je torej z vpogledom v vsebino 10. člena pogodbe ugotovil, da ta zavezuje k varovanju poslovne skrivnosti pogodbene partnerje oziroma stranke pogodbe ter da se za poslovno skrivnost štejejo podatki in dokumentacija, ki se nanašajo na predmet pogodbe, pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Predmetna določba pogodbe po mnenju IP predstavlja pisni sklep oziroma pisno odredbo o določitvi celotne pogodbe za poslovno skrivnost.

 

Glede na to, da je izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, IP ni dolžan (niti to ni potrebno) presojati tudi obstoja objektivnega kriterija, je pa presojal še, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15, v nadaljevanju ZIKS-1) v 15. členu in 48. členu določa, da je treba obsojencu, ki je zmožen za delo, to tudi omogočiti, in sicer v skladu z možnostmi zavoda ter glede na duševne in telesne sposobnosti obsojenca, pri razporeditvi pa se v okviru možnosti upoštevajo tudi njegove želje. Za ta namen je Vlada RS leta 2001 z odloki ustanovila javne gospodarske zavode, med drugimi je bil ustanovljen tudi Javni gospodarski zavod Pohorje Mirna, proizvodnja opreme za protipožarno zaščito in namakanje, ulivanje in kovanje barvnih kovin ter kmetijska proizvodnja (od 17. 7. 2014 je zaradi začetka redne (prostovoljne) likvidacije nova firma – trenutno JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD "POHORJE" MIRNA, proizvodnja opreme za protipožarno zaščito in namakanje, ulivanje in kovanje barvnih kovin ter kmetijska proizvodnja – v likvidaciji) - http://www.rsm rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K3CD7EA89770A3D7CC1257F7D00358E46/$file/JGZPohorjeMirna_web.pdf.

 

ZIKS-1 v 246. členu določa, da se za zagotavljanje možnosti dela obsojencev v času prestajanja kazni zapora organizirajo ustrezne gospodarske dejavnosti, ki so sestavni del izvrševanja kazni zapora v Republiki Sloveniji in se opravljajo v javnem interesu. Glede na zakonske določbe in namen ustanovitve organa je njegovo delovanje glede zagotavljanja dela obsojencev, ki mu ga nalaga ZIKS-1, javno (upoštevaje izjeme v 6. členu ZDIJZ).

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal, kateri podatki v pogodbi so torej že na podlagi zakona javni. IP je ugotovil, da je ustanovitelj, to je Republika Slovenija, subsidiarno odgovoren za obveznosti JGZ iz naslova izvajanja gospodarskih dejavnosti, ki se opravljajo v javnem interesu, če se jih ne da pokriti iz drugih virov financiranja (v tem primeru se obveznosti JGZ plačajo iz proračuna RS), zato so zaveze, ki jih organ sprejme, še kako pomembne in vplivajo na način razpolaganja z javnimi sredstvi. Neustrezno oziroma negospodarno ravnanje organa, v katerega lahko štejemo tudi sklepanje finančno obremenjujočih pogodb, se odraža (tudi) na proračunu RS, torej denarju davkoplačevalcev. Ravnanje organa je ocenjevalo tudi Računsko sodišče Republike Slovenije v revizijskem poročilu z dne 21. 3. 2016, svojo oceno pa je objavilo na: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K3CD7EA89770A3D7CC1257F7D00358E46/$file/JGZPohorjeMirna_web.pdf. Razpolaganje organa z javnimi sredstvi mora biti torej javno in transparentno.

 

Nadalje IP ugotavlja, da je vprašanje glede plačila obsojencem zakonsko regulirano in da ga urejajo javnopravni predpisi, zato ne more predstavljati poslovne skrivnosti tretje osebe (pogodbenega partnerja organa). Način plačevanja obsojencev je namreč določen v ZIKS-1, še bolj natančno pa ga je določil Pravilnik o plačilu za delo obsojencev (Uradni list RS, št. 27/2016). Kriteriji in merila za odmerjanje plačila za delo so torej natančno zakonsko določeni, določeni so tudi količniki za določeno težavnost dela, na podlagi katerih se pripravi tudi sistemizacija delovnih mest glede na težavnost. Sistemizacijo del in nalog obsojencev sprejme generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Sistemizacija delovnih mest obsojencev pri organu je torej interni akt organa in na podlagi navedenega ne more predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Gre namreč za dokument, ki ga je v skladu z veljavnimi predpisi pripravil in sprejel organ in ne stranski udeleženec.

 

IP je nadalje ugotovil, da je vsebina navedene pogodbe v določenem delu že javno dostopna, in sicer na svetovnem spletu, kjer so javno dostopni podatki o sklenitvi pogodbe, njeni vrednosti in ceni za posamezno uro, torej opis plačilnega sistema, sankcije za neizponitev, čas trajanja:

http://www.radio1.si/24680,

http://siol.net/novice/slovenija/minister-plicanic-pridobil-vlagatelja-iz-nemcije-za-delo-zapornikov-234765,

http://www.dolenjskilist.si/2013/12/01/107079/novice/dolenjska/Zaporniki_na_Dobu_bodo_delali_za_nemsko_podjetje/.

 

Gre za informacije, ki jih je v javnost posredoval organ sam oz. resorno ministrstvo, zato se posledično v tem delu ne more več sklicevati na poslovno skrivnost. Navedeno za IP predstavlja dodaten argument, da pogodba v celoti nikakor ne predstavlja poslovne skrivnosti. Upoštevati je namreč treba, da kot poslovna skrivnost ne more biti več varovana informacija, ki je že postala javna in s tem stopila v javno domeno. Na tem mestu gre poudariti, da je po naravi stvari poslovna skrivnost lahko le podatek, ki je znan zgolj določenemu, omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, ne more veljati za poslovno skrivnost. Vprašanje, ali katerakoli informacija predstavlja poslovno skrivnost, je namreč tudi dejansko vprašanje. Glede na to, da natančna definicija poslovne skrivnosti ni vedno mogoča, teorija navaja šest dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati pri tehtanju, ali posamezna informacija predstavlja poslovno skrivnost:

1.    obseg,  v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);

2.    obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);

3.    obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;

4.    vrednost informacije za družbo in njene konkurente;

5.    količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije ;

6.    preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.


Podatki, ki naj bi jih varoval 10. člen pogodbe, kot so npr. vrednost ure, normirane ure, vrednost pogodbe, sankcije v primeru odpovedi najema pred iztekom dogovorjenega obdobja, so torej že bili javno objavljeni. Gre za objavo izven kroga poslovanja družbe (na svetovnem spletu), zato razkritje že objavljenih podatkov, po oceni IP, ne bi več moglo vplivati na konkurenčni položaj stranskega udeleženca.

 

IP dodaja še, da se mora vsakdo, ki želi oziroma sklene pogodbo z državo, podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Sopogodbeniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, ki jo sklepajo z državo.

 

Glede na zgoraj navedene pravne podlage in pojasnila v zvezi z določitvijo poslovne skrivnosti, je IP zaključil, da deli pogodbe, ki so že bili javno objavljeni in deli, ki izkazujejo podatke o porabi javnih sredstev, ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Je pa IP nadalje ugotovil, da preostali deli pogodbe, pri katerih ne gre za podatke o porabi javnih sredstev in ki javno še niso bili objavljeni, izpolnjujejo kriterije za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju in posledično predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je tako presodil, da poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju predstavljajo:

- priloga pogodbe o zagotavljanju dela za obsojence št. 3: Pravilnik o delu družbe JMW Fire d.o.o. z dne 1. 12. 2013;

- priloga pogodbe o zagotavljanju dela za obsojence št. 4: Dogovor o izvajanju načrta varovanja ZPKZ – Dob v procesih družbe JMW Fire d.o.o.,

- aneks pogodbe o zagotavljanju dela za obsojence št. 1 z dne 8. 4. 2014;

- aneks pogodbe o zagotavljanju dela za obsojence št. 2, št. 430-249/2013/8 z dne 5. 5. 2014.

Za navedene podatke oziroma dokumente IP ni našel ustrezne podlage, ki bi stranskemu udeležencu preprečevale, da jih ne bi mogel označiti kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju.

 

Prosilec se je v pritožbi skliceval tudi na javni interes, zato je IP dostop do dokumentov, glede katerih je ugotovil obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, presojal še z vidika javnega interesa. Ugotovil je, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje ni podan. Prosilec namreč v pritožbi ni izkazal nobenih konkretnih okoliščin, ki bi pretehtale nad pravico stranskega udeleženca, da ta del pogodbe varuje kot poslovno skrivnost. Ob tem IP pojasnjuje, da je interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb ali posamezniku, ampak je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je, na primer, močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. V konkretnem primeru, po oceni IP, razkritje zahtevanih dokumentov ne bi bistveno in kvalitativno pripomoglo k širši javni razpravi o delovanju in odločitvah organa ter povečanju odgovornosti in večji kvaliteti dela organa. Poleg tega pa ne gre spregledati dejstva, da je organ sam oz. resorno ministrstvo, javnosti ob sklenitvi predmetne pogodbe, bistvene informacije že posredoval. Prosilec ob tem v pritožbi ni navedel nobenega konkretnega dejstva, zakaj bi bilo razkritje zahtevanih podatkov v interesu širšega kroga ljudi. Izhajajoč iz navedenega je IP odločil, da javni interes za razkritje informacij, ki izpolnjujejo kriterije za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, ni podan in je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

IP je nadalje, po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da pogodba vsebuje osebne podatke, zato je v nadaljevanju presojal, ali bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. V skladu 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Pogodba vsebuje naslednje osebne podatke:

- ime, priimek, delovno mesto oziroma funkcijo javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev;

- ime, priimek zakonitega zastopnika pravne osebe zasebnega prava.

 

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

 

IP pojasnjuje, da v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen.

 

V zvezi z vprašanjem, ali osebni podatki javnih uslužbencev in oseb, ki opravljajo javno funkcijo, predstavljajo varovane osebne podatke, IP pojasnjuje, da je treba upoštevati določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Oseba, zaposlena v javnem sektorju oz. oseba, ki opravlja javno funkcijo, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentih, ki so povezani z javnimi uslužbenci oziroma z opravljanjem javne funkcije, kar pomeni, da je treba upoštevati zgoraj navedeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka), dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

 

IP zaključuje, da je organ prosilcu na podlagi navedenih določb dolžan posredovati zahtevane dokumente, na način, kot je razvidno iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Ker je IP ugotovil, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe napačno uporabil materialno pravo, je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska   pooblaščenka