Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.06.2020
Naslov: prosilec - Uprava RS za zaščito in reševanje
Številka: 090-90/2020
Kategorija: Kršitev postopka, Varstvo nadzornega postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je v zavrnil prosilkino zahtevo za dostop do zavrnilnega mnenja oziroma mnenj, ki so bila dana v povezavi s ponudbo konkretnega ponudnika za dobavo mask, ki so že prispele in pri katerih se zadeve niso ujemale. Pri tem se je skliceval na izjemo varstva nadzornega postopka in izjemo iz drugega odstavka 23. člena ZIntPK. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabil materialno pravo. Po ugotovitvah IP organ ne predstavlja »nadzornega organa, specializiranega za finančni nadzor«, Sklep o izvedbi revizije, ki ga je izdalo Računsko sodišče, pa po mnenju IP ni zadostna podlaga za omejitev dostopa do zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Prav tako organ s sklicevanjem na dopise Vlade in KPK ni uspel izkazati pogojev, ki jih za izključitev ZDIJZ v postopkih, ki jih vodi KPK v zvezi s prijavo suma korupcije, določa drugi odstavek 23. člena ZIntPK. Na podlagi teh ugotovitev, je IP prosilkini pritožbi ugodil, odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-90/2020/3
Datum: 24. 6. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJA javni zavod, Ljubljana, po novinarki …, Kolodvorska ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 26. 5. 2020, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-10/2020-3-DGZR z dne 22. 5. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilke z dne 26. 5. 2020 se ugodi. Odločba Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, št. 090-10/2020-3-DGZR z dne 22. 5. 2020, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


Obrazložitev:

Prosilka je 22. 4. 2020 na Ministrstvo za obrambo poslala novinarsko vprašanje, s katerim je zahtevala, da ji posredujejo zavrnilno mnenje oziroma vsa zavrnilna mnenja, ki so bila dana v povezavi s ponudbo … za dobavo mask, ki so že prispele in pri katerih se zadeve niso ujemale (v nadaljevanju zavrnilno mnenje).

Ministrstvo za obrambo je predmetno zahtevo obravnavalo po določbah ZDIJZ in jo 15. 5. 2020 posredovalo v reševanje organu, torej Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Organ je o prosilkini zahtevi odločil z odločbo št., 090-10/2020-3-DGZR z dne 22. 5. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ in drugega odstavka 23. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije  (v nadaljevanju ZIntPK). Navajal je, da je prosilka zahtevala dokumente, ki se nanašajo na zavrnilno mnenje ali zavrnilna mnenja, ki jih je dal v povezavi s ponudbo …. za dobavo mask, ki so že prispele in pri katerih se zadeve niso ujemale, in jih je obravnavala Medresorska delovna skupina za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) in potrdil, da z njimi razpolaga upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Dalje je navedel, da je del gradiva označen kot poslovna skrivnost, zato bi bilo treba izdati delno zavrnilno odločbo. Vendar pa je prosilkino zahtevo v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da je v okviru teka roka za odločitev po ZDIJZ, Računsko sodišče na podlagi Zakona o računskem sodišču (v nadaljevanju ZRacS-1)  izdalo Sklep o izvedbi revizije št. 320-8/2020/2 z dne 4. 5. 2020 (v nadaljevanju: Sklep o izvedbi revizije) v zvezi z nabavo zaščitne opreme zaradi epidemije koronavirusa. Glede na to, da se uvedeni postopek revizije Računskega sodišča nanaša tudi na dokumentacijo, ki jo zahteva prosilka, in ker je predmetni nadzorni postopek še v teku, je organ, skladno z drugim odstavkom 5.a člena ZDIJZ, prosilkino zahtevo zavrnil. Kot drugi zavrnilni razlog pa je navajal, da je v teku tudi postopek, ki ga na podlagi ZIntPK vodi Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK), ter del katerega je tudi zahtevana dokumentacija, zato so posledično podani razlogi za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov, upoštevaje določbo drugega odstavka 23. člena ZIntPK.  

Prosilka je zoper navedeno odločbo organa dne 26. 5. 2020 vložila pritožbo. V njej je pojasnila, da je dne 21. 4. 2020 kot novinarka na organ posredovala tri novinarska vprašanja. Dne 22. 4. 2020 pa je svoje novinarsko vprašanje dopolnila s prošnjo za posredovanje zavrnilnega mnenja glede ponudbe družbe …. V nadaljevanju je pojasnila postopek v zvezi z molkom glede treh novinarskih vprašaj z dne 21. 4. 2020, ki ga je IP vodil v zadevi pod opr. št. 0900-71/2020. Zavrnilne razloge organa izpodbija z navedbami, da je bila zahteva vložena pred izdajo Sklepa Računskega sodišča o izvedbi revizije in uvedbo postopka pred KPK, zato je organ napačno uporabil materialno pravo. Bizarno se ji zdi sklicevanja organa na poslovno skrivnost, kar pomeni poskus prikrivanja podatkov o porabi javnih sredstev in utrjuje javni interes za razkritje vseh podatkov. Na koncu še navaja, da se organ v odločbi še vedno ni opredelil, zakaj ni odgovoril na izhodiščna tri vprašanja z dne 21. 4. 2020, zaradi česar uveljavlja pritožbeni razlog nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja.  

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo, zato je prosilkino pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-10/2020-5-DGZR z dne 5. 6. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo, zahtevo z dne 22. 4. 2020, elektronsko korespondenco v zvezi z zahtevo med organom in Ministrstvom za obrambo, Sklep Računskega sodišča o izvedbi revizije, št. 320-8/2020/2 z dne 4. 5. 2020, dopis KPK- Zaprosilo za posredovanje podatkov oziroma dokumentacije, št. 06216-4/2020/10, 06215-10/2020/4 22006 z dne 30. 4. 2020 in dopis Generalnega sekretariata Vlade RS, št. 23101-7/2020/2 z dne 4. 5. 2020. Poleg tega je organ še pojasnil, da iz zahteve z dne 22. 4. 2020 ni bila razvidna vsebinska povezava na dne 21. 4. 2020 posredovana novinarska vprašanja, zato meni, da ta del prosilkine pritožbe ni predmet presoje. V dopisu ponavlja zavrnilne razloge iz odločbe in predlaga zavrnitev pritožbe v celoti.

IP je z dopisom, št. 090-90/2020/2 z dne 16. 6. 2020, skladno z drugim odstavkom 9. člena ZUP, navedeni dopis organa z dne 5. 6. 2020 poslal prosilki v izjasnitev.

Pritožba je utemeljena.

IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

1)    Obseg zahteve in predmet presojanja

Glede na navedbe prosilke v pritožb, je IP najprej ugotavljal, kakšen je bil obseg zahteve, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo in posledično kakšen je obseg pritožbene presoje. Prosilka je namreč v pritožbi poleg razlogov, ki se nanašajo na zavrnitev dostopa do zavrnilnega mnenja oziroma mnenj, ki so bila dana v povezavi s ponudbo … za dobavo mask, ki so že prispele in pri katerih se zadeve niso ujemale, navaja tudi da organ ni pojasnil, zakaj še ni prejela odgovorov na novinarska vprašanja z dne 21. 4. 2020.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo, je IP ugotovil, da je prosilka 21. 4. 2020 na organ oziroma na Ministrstvo za obrambo naslovila tri novinarska vprašanja. Vendar je v zvezi s temi vprašanji podala pritožbo zaradi molka, ki jo je IP obravnaval v zadevi 0900-71/2020. Z vpogledom v citirano zadevo in prosilkino pritožbo v predmetni zadevi (v kateri je pojasnila, katera tri vprašanja je postavila dne 21. 4. 2020), je IP ugotovil, da se nobeno od teh vprašanj ne nanaša izrecno na zavrnilno mnenje oziroma mnenja, ki so bila dana v povezavi s ponudbo … za dobavo mask, ki so že prispele in pri katerih se zadeve niso ujemale, glede katerih je prosilka podala zahtevo dne 22. 4. 2020 in o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo.

Glede na navedeno je IP sledil organu, da je bil predmet zahteve z dne 22. 4. 2020 samo dostop do zavrnilnega mnenja oziroma mnenj, ki so bila dana v povezavi s ponudbo … za dobavo mask, ki so že prispele in pri katerih se zadeve niso ujemale. Posledično je takšen tudi obseg pritožbene presoje predmetne zadeve.

2)    Razlogi za odločitev

IP je ugotovil, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, kot to navaja v odločbi in dopisu, št. 090-10/2020-5-DGZR z dne 5. 6. 2020. Sporno pa je, ali je zahtevani dokument prosto dostopna informacija javnega značaja.

Ker je organ dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil na podlagi izjeme po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ in izjeme iz drugega odstavka 23. člena ZIntPK, je IP izpodbijano odločbo presojal v tem obsegu.

a)    Izjema nadzornega postopka

Na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku. Ko je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop ali njeno ponovno uporabo, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek. Za utemeljitev obstoja navedene izjeme morata torej biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:
- podatek mora biti pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi organ, specializiran za finančni nadzor, ter
- nadzorni postopek mora biti še v teku, oziroma če je zaključen, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek.
 
Navedeno izhaja tudi iz obrazložitve predloga tega člena , citirano: »Novi drugi odstavek 5.a člena ZDIJZ določa posebno varstvo nadzornega postopka, ki ga vodi centralna banka, drug organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev in zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če nadzorni postopek še poteka. Postopki nadzora Banke Slovenije so predpisani predvsem z določbami Zakona o bančništvu.«. V obrazložitev pa je predlagatelj zakona navedel tudi, citirano: »S predlagano spremembo bo izvedba navedenih nadzorstvenih postopkov izrecno varovana tako, da do dokončanja postopka organu podatkov iz navedenih postopkov ni treba razkriti. Ko je postopek nadzora zaključen, pa organ lahko zavrne dostop, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek. Poleg tega se dostop v takšnem primeru lahko zavrne tudi iz kateregakoli drugega razloga na podlagi 6. člena ZDIJZ.«. Povedano drugače, navedena določba je bila v zakon dodana z novelo ZDIJZ-E z namenom varstva nadzornih postopkov, ki jih vodijo slovenski regulatorji s finančnega področja. Zakonodajalec je pri spremembi ZDIJZ-E izhajal predvsem iz dejstva, da varovanje teh podatkov sistemsko ni bilo urejeno tako, da bi se lahko preprečil vsesplošen pristop do njih ali celo njihova zloraba. Ker gre pri navedenih postopkih za zaupne informacije, katerih razkritje bi lahko ogrožalo učinkovito izvajanje samega nadzora, se je zato odločil za posebno varstvo teh nadzornih postopkov v 5.a členu ZDIJZ. Iz namena navedene določbe tako izhaja, da se izjema uporablja le v primeru finančnih regulatorjev, ki so tako v Sloveniji, kot tudi v pravnih redih drugih držav v Evropi le trije. Ker je treba izjeme od prostega dostopa razlagati ozko, je izjemo iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ mogoče uporabiti le za tiste nadzorne postopke, ki se opravljajo v okviru oblastnih, javnopravnih nalog na področju finančnega nadzora.

Upoštevaje navedeno je mogoče v obravnavanem primeru ugotoviti, da organ ne predstavlja »nadzornega organa, specializiranega za finančni nadzor« in da dokumenti pri organu niso bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi nadzornega postopka. Predmet zahteve so namreč dokumenti, ki jih je organ pridobil v okviru postopka dobave zaščitne opreme. Sklep o izvedbi revizije, ki ga je izdalo Računsko sodišče, tako po mnenju IP ni zadostna podlaga za omejitev dostopa do zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Iz posredovanih dokumentov pa tudi ni mogoče ugotoviti, da bi organ pri Računskem sodišču preveril, kateri konkretni postopki nadzora v zvezi zahtevanimi dokumenti so še v teku. Smiselno enako stališče izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 419/2015-13, z dne 14. 5. 2015. Pri tem IP še poudarja, da organ, skladno z načelom zakonitosti, dolžan pri svoji odločitvi upoštevati dejansko stanje in pravno podlago veljavno v času izdaje odločbe. Kar pomeni, da so neutemeljene prosilkine pritožbene navedbe o kršitvi materialnega prava, ker je bila njena zahteva vložena pred izdajo Sklepa Računskega sodišča o izvedbi revizije z dne 4. 5. 2020.

Ob tem IP dodaja, da ni sporno, da Računsko sodišče predstavlja »drug nadzorni organ, pristojen za finančni nadzor« v smislu predmetne določbe ZDIJZ. Kot izhaja iz 150. člena Ustava Republike Slovenije  predstavlja Računsko sodišče najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Ureditev in pristojnosti Računskega sodišča pa nadalje določa ZRacS-1, ki  v 1. členu opredeljuje Računsko sodišče kot najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno opredelitev statusa Računskega sodišča se je tako IP v svojih odločbah že postavil na stališče, da Računsko sodišče sodi med »druge nadzorne organe, pristojne za finančni nadzor«, ki jih omenja ZDIJZ v drugem odstavku 5.a člena.   

Ker torej v obravnavanem primeru po oceni IP ni mogoče ugotoviti, ali so zahtevane informacije predmet nadzornega postopka pri organu, ki bi sodil v okvir zatrjevane izjeme, se IP ni spuščal v nadaljnjo presojo, ali je nadzorni postopek še v teku. Glede na vse navedeno IP zaključuje, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa po drugem odstavku 5. a člena ZDIJZ, kar pomeni, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabil materialno pravo.

b)    Zavrnitev dostopa na podlagi ZIntPK

Drugi odstavek 23. člena ZIntPK določa, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija (KPK, opomba IP) izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred komisijo, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o zaščitenem prijavitelju korupcije tudi po zaključku postopka niso informacija javnega značaja. Ta določba velja tudi v primeru, ko je gradivo iz tega odstavka odstopljeno drugemu organu.

Navedena določba pomeni specialno odločbo, ki do zaključka postopka v zvezi s prijavo suma korupcije, izključuje uporabo določb ZDIJZ. Ker predmetna določba predstavlja za izjemo od splošnega dostopa, jo je treba razlagati ozko, v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec ter upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Previdnost pri razlagi je potrebna še zlasti zato, ker predstavlja pravica dobiti informacijo javnega značaja z ustavo zagotovljeno pravico vsakogar, ki ima v zakonu utemeljen interes (drugi odstavek 39. člena Ustave). Glede na navedeno je treba pri uporabi te določbo natančno in konkretno utemeljiti, ali zahtevani dokument predstavlja gradivo iz konkretnega postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije in izkazati , da ta postopke še ni zaključen.

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi uporabo izjeme iz drugega odstavka 23. člena ZIntPK utemeljeval zgolj s sklicevanjem na dopis KPK - Zaprosilo za posredovanje podatkov oziroma dokumentacije, št. 06216-4/2020/10, 06215-10/2020/4 22006 z dne 30. 4. 2020 in dopis Generalnega sekretariata Vlade RS, št. 23101-7/2020/2 z dne 4. 5. 2020, posredovanega Ministrstvu za obrambo, iz katerih izhaja, da želi KPK v zvezi s prijavo pridobiti vse ponudbe, obravnavane in neobravnavane, za nabavo zaščitne opreme, ki jih je prejela Medresorska delovna skupina za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2. Iz tega je organ zaključil, da je zahtevani dokument (zavrnilno mnenje) predmet postopka pred KPK in kot tak, upoštevaje določbo 23. člena ZIntPK, ne more biti predmet dostopa po ZDIJZ. Takšen zaključek organa je po presoji IP presplošen in ne izkazuje zgoraj navedenih pogojev, ki jih mora organ pri sklicevanju na navedeno izjemo izkazati. Po presoji IP organ, zgolj s sklicanjem na citirana dopisa KPK in Vlade RS, ni izkazal, da je zahtevani dokument (zavrnilno mnenje) eno od gradiv, iz konkretnega postopka, ki ga izvaja KPK v zvezi s prijavo suma korupcije, in da konkretni postopek pred KPK še ni zaključen. Glede na navedeno je tudi izjema iz drugega odstavka 23. člena ZIntpK ostala neizkazana, kar pomeni, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabil materialno pravo.

3)    Napotila organu prve stopnje

Organ je torej zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, organ je zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ in drugega odstavka 23. člena ZIntPK, zato se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ bo moral v ponovljenem postopku najprej popolno ugotoviti dejstva, ki so glede na zgornjo obrazložitev pomembna za presojo obstoja izjeme nadzornega postopka, zlasti pri tem upoštevati dejstvo, da je Računsko sodišče tisto, ki se je v obravnavanem primeru pristojno opredeliti do predmetne izjeme. Če ga bo takšen postopek pripeljal do ugotovitve, da v obravnavanem primeru ne more zavrniti zahteve na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, upoštevaje predhodne navedbe IP, bo moral v nadaljevanju presojati, ali obstaja katera druga izjema od prostega dostopa po ZDIJZ. Prav tako bo moral ob sklicanju na izjemo iz drugega odstavka 23. člena ZIntPK izkazati, da se zahtevani dokument predmet konkretnega postopka, ki ga izvaja KPK v zvezi s prijavo suma korupcije in ugotoviti, ali je ta postopek zaključen ali ne.

V primeru morebitnega obstoja katere od izjem bo moral organ nadalje presojati, ali je mogoče glede presojanih dokumentov uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja  ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznika ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

4)    Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil prosilkini pritožbi ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (točka 1 izreka odločbe). Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka