Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.03.2015
Naslov: Prosilec - Uprava RS Za izvrševanje kazenskih sankcij
Številka: 090-64/2015
Kategorija: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča



POVZETEK:

Prosilec se je pritožil zaradi zavrnitve vpogleda v zapisnik sestanka tretmanskega kolegija Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju organ) iz razloga obstoja izjem notranjega delovanja in varstva osebnih podatkov. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni šlo za dokument, ki bil varovan z izjemo notranjega delovanja. Iz zahtevanega dokumenta izhajajo med drugim le splošni sklepi in ugotovitve glede obravnave obsojencev v zvezi z dodeljevanjem in omejevanjem zavodskih in zunajzavodskih ugodnosti. Ti sklepi se nanašajo neposredno na obsojence, zato morajo biti z njimi seznanjeni. Argument organa, da bi njihovo razkritje lahko pomenilo resno oviro pri delu ZPKZ Dob, še posebej, če bi bile s tem seznanjene zaprte osebe, na ta način ni utemeljen. Izjema notranjega delovanja namreč varuje le primere, ko bi razkritje dokumentov onemogočilo izvrševanje zakonitih pristojnosti organa. Glede razkritja osebnih podatkov, pa je IP odločil, da ne obstajajo razlogi, ki bi opravičevali razkritje osebnih podatkov, zato je z odločbo omogočil delni dostop.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-64/2015/2
Datum: 5. 3. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. , …, …. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 12. 2. 2015, št. 090-1/2015/19, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca, z dne 20. 2. 2015, zoper odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 090-1/2015/19, z dne 12. 2. 2015, se delno ugodi ter se odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati, v obliki fotokopije po pošti, naslednji dokument:
-    Zapisnik tretmanskega kolegija ZPKZ Dob z dne 17.10.2013 (brez prilog), pri čemer je organ dolžan prekriti: imena in priimke vseh obsojencev.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je, dne 20. 2. 2015, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje:
I.    Zapisnika tretmanskega kolegija ZPKZ Dob z dne 17.10.2013.
Prosilec je ob tem navedel, da zahtevane informacije želi prejeti v obliki fotokopij.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-1/2015/19, z dne 12. 2. 2015, zavrnil. V obrazložitvi odločbe je pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo razpolaga, vendar pa na podlagi 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ugotavlja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. V zvezi s tem organ poudari, da je zapisnik tretmanskega kolegija ZPKZ Dob interni dokument, ki je namenjen notranji rabi javnih uslužbencev ZPKZ Dob, saj vsebuje stališča, navodila, poročila ipd. v zvezi z delovanjem ZPKZ Dob. Po navedbah organa je dokument namenjen izključno internim potrebam ZPKZ Dob in ni namenjen zunanjemu krogu oseb. Po mnenju organa »gre za dokument, iz katerega izhaja način dela v ZPKZ Dob, ki bi bil oviran, če bi bil ta dokument dostopen za javnost. To bi lahko pomenilo resno oviro pri delu ZPKZ Dob, še posebej če bi bile s tem seznanjene zaprte osebe.« Nadalje organ ugotavlja, da 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi omenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po navedbi organa, zahtevan dokument vsebuje osebne podatke o zaprtih in drugih osebah (kot je npr. dolžina kazni, ki jo posamezna zaprta oseba prestaja).

Zoper odločbo organa je prosilec, dne 20. 2. 2015, pri IP vložil pritožbo, s katero je izrecno zahteval zgolj zapisnik tretmanskega dogovora ZPKZ Dob z dne 17. 10. 2013. Z zaključkom organa se prosilec ne strinja in meni, da bi mu organ moral omogočiti vpogled ter posredovanje informacij ne glede na to, da ima trenutno status zapornika oz. obsojenca. V obrazložitvi citira 1. odst. 1. čl. ZDIJZ, ki določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja. Prosilec meni, da s svojo odločitvijo organ ni upošteval načela prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ) in načela nediskriminacije iz 14. čl. Ustave RS. S tem naj bi sprejel zakonsko in ustavno sporno odločitev, ki po mnenju prosilca kaže na stališče, da zaprte osebe nimajo pravice do dostopa informacij javnega značaja, ker bi to lahko pomenilo resno oviro pri delovanju ZPKZ Dob. V zvezi z izjemo notranjega delovanja (11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ), na podlagi katere je organ prosilcu zavrnil dostop, prosilec meni, da je utemeljitev organa, da gre za interni dokument, ki je namenjen notranji rabi javnih uslužbencev ZPKZ Dob in tako ni namenjen zunanjemu krogu oseb, neutemeljena. Iz navedb prosilca je razvidno, da se sklicuje na okoliščino, da bi zaradi domnevnega obstoja javnega interesa na podlagi 2. odst. 6. člena ZDIJZ, organ prosilcu moral dovoliti dostop. Slednje prosilec utemeljuje, da gre za zavarovanje pravic posameznikov oz. večje skupine oseb na prestajanju kazni zapora, pri organu, ki s svojim delovanjem posega v njih na podlagi sprejetih dogovorov itd., za kar naj bi bilo po mnenju prosilca več kot jasno, da bi moral organ dostop do zahtevane informacije omogočiti. V nadaljevanju prosilec poudari, da dokument nima oznake »tajnosti« in je namenjen delu »javnih uslužbencev« ter nima drugih omejitev, za kar naj bi bil dostopen vsakomur. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov, na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, prosilec navede, da je glede na določbe ZVOP-1 v tem delu razumljivo, da mora organ osebne podatke drugih oseb, razen javnih uslužbencev, kateri se ne navezujejo na prosilca, prekriti. Prosilec v nadaljevanju navaja, da naj bi ga organ na podlagi tretmanskega dogovora z dne 17. 10. 2013 (kazensko) sankcioniral, pri čemer lahko učinkovito zavaruje svoje pravice le tako, če se seznani z zahtevano informacijo. Seznanitev z dokumentom pa naj bi bila zanj pomembna tudi v dokaznem postopku v upravnem sporu, ki teče pred Upravnim sodiščem v Ljubljani.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-1/2015/25, z dne 27. 2. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Zahtevane dokumente je organ posredoval IP in torej z njimi nedvomno razpolaga v materializirani obliki. IP je ugotovil, da v predmetni zadevi ni sporno, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacije javnega značaja in je v nadaljevanju presojal, ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

1.    Glede izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

IP je presojal utemeljenost argumentov organa o obstoju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
-    podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,
-    razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).
Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.

Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da v tem delu presojani dokumenti (zapisnik sestanka tretmanskega kolegija z dne 17. 10. 2013) vsebujejo podatke o razporedu obsojencev, o komentarjih obsojencev glede splošnega stanja v zaporih, o dogovorih glede izvajanja različnih aktivnosti v zavodu in o sklenjenih dogovorih glede zavodskih in zunajzavodskih ugodnosti. Jedro presojanega dokumenta predstavljajo dogovori glede pravil za izvajanje in dodeljevanje oziroma odvzem zavodskih ugodnosti ter dogovori, sklenjeni v obravnavi posameznih primerov. Gre torej za informacije, ki se nanašajo na interno komunikacijo ali delovanje organa. Informacije, ki jih zahtevani zapisnik vsebuje, deloma razkrivajo, kakšen je modus operandi notranjega delovanja organa. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da v tem delu zahtevani dokumenti izpolnjujejo prvi kriterij izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in je v nadaljevanju presojal obstoj drugega kriterija.

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi zgolj navedel, da bi razkritje dokumenta »lahko pomenilo resno oviro pri delu ZPKZ Dob, še posebej če bi bile s tem seznanjene zaprte osebe.« IP poudarja, da je v skladu z zgoraj navedenim škodni test pri uveljavljanju izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ izredno strog, dokazno breme pa je na organu. Organ v izpodbijani odločbi ni konkretiziral negativnih posledic, vendar je IP z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da te ne bi nastale v takšni meri, da bi ogrožale učinkovito opravljanje nalog organa v prihodnje. Iz vsebine zahtevanega dokumenta namreč izhajajo le sklepi in ugotovitve, ki se nanašajo na konkretne obsojence (ki pa s prekritjem imen in priimkov ne bodo določljivi), ni pa zaslediti splošnih ukrepov za zagotavljanje učinkovitosti dela organa (npr. glede organizacije dela organa, varnostnih ukrepov, kadrovske sestave,..). Dokument sicer vsebuje tudi splošne sklepe glede zavodskih in zunajzavodskih ugodnosti za obsojence, pri katerih pa ne gre za notranje delovanje. Ti sklepi se namreč nanašajo neposredno na obsojence, zato morajo biti z njimi seznanjeni. Prosilec v pritožbi med drugim namreč navaja, da so mu bile, na podlagi sklepov iz zahtevanega zapisnika, ukinjene ugodnosti, pri čemer pa ni bil seznanjen z razlogi za takšno odločitev. Ker mora organ tudi pri obravnavi obsojencev zagotavljati načelo enakosti, se pri obrazložitvi posameznih ugodnosti oz. njihovi ukinitvi ne more sklicevati na notranje delovanje. Povedano drugače, splošni sklepi o tem, kdaj bodo obsojencem dodeljene oz. ukinjene določene ugodnosti, ne morejo predstavljati izjeme notranjega delovanja, saj se morajo obsojenci vnaprej zavedati, kakšne posledice bo imelo njihovo ravnanje in kdaj jim bodo določene ugodnosti dodeljene oz. ukinjene. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema ni podana. Prosilec se je v pritožbi skliceval na prevladujoč javni interes za razkritje, vendar ga IP v pritožbenem postopku ni presojal, ker to ni bi bilo potrebno, saj zahtevani dokument ne predstavlja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Test prevladujočega javnega interesa se namreč uporabi le v primerih, ko bi bilo treba dostop omejiti zaradi obstoja katere izmed izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

2.    Glede varstva osebnih podatkov:

V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da presojani dokument vsebuje osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je v zvezi z zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. Pri tem IP ugotavlja, da presojani dokument vsebuje osebne podatke, ki se nanašajo na obsojene osebe, kot tudi osebne podatke, ki se nanašajo na javne uslužbence, ki so bili prisotni na tretmanskem kolegiju dne 17.10. 2013 in osebne podatke oseb, ki izvajajo izobraževanje in prostočasne aktivnosti pri organu. V nadaljevanju je IP za vsako od teh skupin oseb presojal obstoj izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.

2.1 Glede osebnih podatkov, ki se nanašajo na obsojene osebe

IP je ugotovil, da v tem delu zahtevan dokument vsebuje osebne podatke več obsojencev (priimki in začetnice imen posameznih obsojenih oseb). Podobno ugotavlja tudi organ prve stopnje, ki pravi, da dokument vsebuje osebne podatke o zaprtih in drugih osebah (kot je npr. dolžina kazni, ki jo posamezna zaprta oseba prestaja). Gre za varovane osebne podatke, za katere IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ, ki ga je prosilec v svoji pritožbi tudi zahteval.

IP je po pregledu dokumenta ugotovil, da je zapisnik sestanka tretmanskega kolegija z dne 17.10.2015 mogoče anonimizirati, ne da bi to ogrozilo  varovane osebne podatke. Organ se v svoji odločitvi ni opredelil do vprašanja, ali bi bilo mogoče, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ, zahtevane dokumente anonimizirati. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

2.2. Glede osebnih podatkov, ki se nanašajo na javne uslužbence

Nadalje je v zvezi z osebnimi podatki javnih uslužbencev, ki so navedeni na seznamu prisotnih na tretmanskem kolegiju dne 17. 10. 2013, med prejemniki zapisnika, med podpisniki in na drugih mestih v dokumentu, IP ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter da je razkritje njihovih imen in priimkov dopustno. Navedeni podatki predstavljajo osebne podatke, ki zaradi že navedene izjeme od izjem iz 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ne uživajo pravnega varstva in jih je dopustno razkriti.

Odločitev organa v izpodbijani odločbi tako ni bila pravilna. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil izjeme od izjem, ki izhaja iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ), zato je pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

3.3. Glede osebnih podatkov, ki se nanašajo na izvajalce prostočasnih aktivnosti

IP je ugotovil, da v tem delu zahtevan dokument vsebuje osebne podatke dveh oseb, ki sta izvajalca izobraževanj in prostočasnih aktivnosti pri organu (priimki in začetnice imen). IP je ugotovil, da gre za osebne podatke, ki na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Navedeni podatki predstavljajo osebne podatke, ki zaradi navedene izjeme od izjem iz 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ne uživajo pravnega varstva in jih je dopustno razkriti.

IP je ugotovil, da je organ na prvi stopnji pri odločanju o razkritju osebnih podatkov oseb, ki se nanašajo na izvajalcev izobraževanj in prostočasnih aktivnosti, napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil izjeme od izjem), zato je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

3.    Ostale navedbe prosilca

Navedbe prosilca, s katerimi utemeljuje svoj interes za dostop do spornega dokumenta (uporaba v postopkih pred upravnim sodiščem, zavarovanje svojih pravic zaradi preprečitve in odvzema ugodnosti), za postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ niso pomembne. Na podlagi 1. odst. 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, torej niso vezane na obstoj morebitnega pravnega interesa, ki ga ima prosilec za dostop do informacij javnega značaja.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka