Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.04.2016
Naslov: Prosilec - Univerzitetni klinični center Ljubljana
Številka: 090-274/2015
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

 

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilcu delno zavrnil dostop do Pogodbe o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 1. 6. 2002, skupaj z aneksi in Pogodbe o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov številka 01-1302/10, z dne 17. 6. 2010, skupaj z aneksi, zaradi izjeme poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP  ugotovil, da so v obravnavanem primeru predmet presoje informacije, ki nedvomno pomenijo upravljanje s stvarnim premoženjem, saj je organ, z navedenimi pogodbami, dovolil uporabo prostorov in postavitev avtomatov v prostorih organa, zahtevane informacije pa izkazujejo mesečne najemnine za postavljene avtomate in čas veljavnosti pogodbe ter način podaljševanja teh pogodb. Zakonodajalec je določil, da mora biti ravnanje s stvarnim premoženjem javno in pregledno (2. poglavje ZSPDSLS). Glede na navedeno je IP odločil, da zahtevane informacije iz pogodb in aneksov k pogodbam, ki izkazujejo upravljanje s premoženjem (mesečne najemnine za postavljene avtomate in časa veljavnosti pogodbe ter načina podaljševanja te pogodbe), že po vsebini ni mogoče določiti za poslovno skrivnost stranskega udeleženca, ker gre za podatke, ki so javni že na podlagi ZSPDSLS.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-274/2015/4

Datum: 5. 4. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 27. 10. 2015,   (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 16.10.2015, št. 01-317/8-15 Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

1.                            Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z dne 16.10.2015, št. 01-317/8-15 v prvem odstavku delno odpravi ter se odloči: Organ je v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu dolžan posredovati:

·                             besedilo 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« ter besedilo 3. do vključno 6. člena Pogodbe o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 1. 6. 2002;

·                             besedilo 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« in besedilo 3. člena Aneksa št. 1 k pogodbi o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 5. 9. 2002;

·                             besedilo 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« in besedilo 3. člena Aneksa št. 2 k pogodbi o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 1. 6. 2003;

·                             besedilo 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« Aneksa št. 3 k pogodbi o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 26. 10. 2004;

·                             besedilo 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« Aneksa št. 4 k pogodbi o postavitvi avtomatov, številka 01-636/1-02, z dne 3. 3. 2005;

·                             besedilo 2. do vključno 8. člena ter besedilo drugega odstavka 10. člena Pogodbe o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov številka 01-1302/10, z dne 17. 6. 2010;

·                             besedilo 3. člena Aneksa št. 1 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 29. 8. 2011;

·                             besedilo tretjega in četrtega odstavka 1. člena Aneksa št. 3 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 19. 9. 2013;

·                             besedilo drugega odstavka 5. člena in 6. člena Aneksa št. 4 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 4.12.2013;

·                             besedilo 3. člena Aneksa št. 5 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 18. 4. 2014;

 

2.                          Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 19.9.2015 po elektronski pošti na organ naslovil naslednja vprašanja: Ali imate v arhivu pogodbe med UKCLJ in Automatic servis d.o.o.? Ali imate v arhivu pogodbe med UKCLJ in Delikomat d.o.o.? V primeru, da imate te pogodbe, me zanima, v kakšni obliki so shranjene? V primeru, da teh pogodb nimate, ali ste že podali kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo? Če ste podali kazensko ovadbo, prosim, da mi jo posredujete v pisni obliki? V primeru, da kazenske ovadbe niste podali, me zanima, zakaj kazenska ovadba zoper odgovorno osebo ni podana?

 

Na postavljena vprašanje, je organ prosilcu odgovoril dne 24. 9. 2015, da ima pogodbe v papirni obliki dokumentov. Dne 29. 9. 2015 je prosilec po elektronski pošti zahteval, da mu organ posreduje pogodbe med Automatic servisom d.o.o. in UKCLJ, pogodb med Delikomatom d.o.o. in UKCLJ pa ne potrebuje. Nadalje je prosilec postavil vprašanja: Ali je organ že obvestil podjetji Delikomat d.o.o. in Automatic servis d.o.o., da je zahteval dostop do teh pogodb? Kako je potekalo to obveščanje in vsebina teh obvestil?

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 16. 10. 2015, št. 01-317/8-15, s katero je prosilcu posredoval:

-       Pogodbo o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 1. 6. 2002, v kateri je prikril besedilo 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« ter besedilo 3. do vključno 6. člena;

-       Aneks št. 1 k pogodbi o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 5. 9. 2002, v katerem je prikril besedilo 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« in besedilo 3. člena;

-       Aneks št. 2 k pogodbi o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 1. 6. 2003, v katerem je prikril besedilo 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« in besedilo 3. člena;

-       Aneks št. 3 k pogodbi o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 26. 10. 2004, v katerem je prikril besedilo 1. člena, ki sledi besedi »napitkov«;

-       Aneks št. 4 k pogodbi o postavitvi avtomatov, številka 01-636/1-02, z dne 3. 3. 2005, v katerem je prikril besedilo 1. člena, ki sledi besedi »napitkov«;

-       Pogodbo o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov številka 01-1302/10, z dne 17. 6. 2010, v kateri je prikril besedilo 2. do vključno 8. člena ter besedilo drugega odstavka 10. člena;

-       Aneks št. 1 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 29. 8. 2011, v katerem je prikril besedilo 3. člena;

-       Aneks št. 2. k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 27. 2. 2013;

-       Aneks št. 3 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 19. 9. 2013, v katerem je prikril besedilo tretjega in četrtega odstavka 1. člena

-       Aneks št. 4 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 4.12.2013, v katerem je prikril besedilo drugega odstavka 5. člena in 6. člena;

-       Aneks št. 5 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 18. 4. 2014, v katerem je prikril besedilo 3. člena.

-       Zahtevo prosilca za posredovanje informacije, ali je organ na dan podaje zahteve dne 29. 9. 2015 že obvestil podjetji Delikomat d.o.o. in Automatic Servis d.o.o. o prejemu njegove zahteve z dne 19. 9. 2015, kako je potekalo to obveščanje in vsebina teh obvestil, je organ zavrnil. Prosilcu je posredoval dopis številka 01-317/5-15 z dne 30.9. 2015.

 

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in navedel, da je v skladu s 44. členom v povezavi s 43. členom ZUP v postopek pozval Automatic Servis d.o.o., Verovškova ulica 60e, 1000 Ljubljana, da se v primeru obstoja pravnega interesa, udeleži v predmetnem postopku kot stranski udeleženec. Odvetniška pisarna Pirc Musar o.p., d.o.o. je v imenu Automatic servis d.o.o. (v nadaljevanju: stranski udeleženec) z dopisom z dne 8.10. 2015 priglasila stransko udeležbo v predmetnem postopku in v odgovoru navedla, da meni, da zahtevana pogodba številka 01-1302/10 oziroma številka 164/10 s pripadajočimi petimi aneksi ne predstavlja informacije javnega značaja, ker ne gre za izvajanje javne službe zdravstvene, izobraževalne ter raziskovalne dejavnosti in zahtevani dokumenti posledično ne sodijo v delovno področje organa v smislu ZDIJZ. Stranski udeleženec je ocenil, da sodijo zahtevani dokumenti v okvir tržne dejavnosti organa izven obsega javne službe, in sicer naj bi šlo za dejavnost zagotavljanja dostopa pacientom in zaposlenim do napitkov in prigrizkov, ki je po oceni stranskega udeleženca izvzeta iz kroga dejavnosti, ki sodijo v delovno področje organa v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, kakor tudi iz namena ZDIJZ, da zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem. Nadalje je stranski udeleženec navedel, da zahtevane pogodbe predstavljajo njegovo poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 (objektivni kriterij) in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 2. točki 6. člena ZDIJZ. Pri tem je stranski udeleženec navedel, da poslovne skrivnosti ne predstavljajo: podatki o tem; da stranski udeleženec zagotavlja svoje storitve pri organu, niti o tem, na katerih lokacijah; podatki o namenu pogodbe opredeljene v 1. členu pogodbe 01-1302/10, podatki o vsebini avtomatov iz priloge k pogodbi. Kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju ZGD-1 je stranski udeleženec uveljavljal: podatke o njegovih zavezah v 2. členu pogodbe 01-1302/10, podatke o zavezah organa v 3. členu pogodbe Ol-1302/10, podatke o drugih pogojih njunega poslovnega razmerja v 4. do vključno 8. členu pogodbe in drugem odstavku 10. člena pogodbe 01-1302/10, podatke o kompenzacijskem planu in drugih pogojih poslovnega partnerstva v 3. členu k aneksu št. 1, v 3. in 4. odstavku 1. člena aneksa št. 3, v drugem odstavku 5. člena in 6. členu aneksa št. 4 ter v 3. členu aneksa št. 5. Z razkritjem teh podatkov bi po oceni stranskega udeleženca prišlo do razkritja poslovnega modela stranskega udeleženca, ki predstavlja njegovo glavno konkurenčno prednost na trgu storitev oskrbe s prodajnimi avtomati. Z razkritjem poslovnega modela stranskega udeleženca (to je pogojev uporabe, porazdelitve odgovornosti, kompenzacijskega plana, posebnih ugodnosti in storitev, ki jih zagotavlja) javnosti in s tem vsej konkurenci, bi stranskemu udeležencu, po njegovi oceni, nastala velika gospodarska škoda. Konkurenti bi se seznanili z njegovimi idejami, kako učinkovito in pogodbenim partnerjem prijazno in rentabilno zagotavljati storitve prodajnih avtomatov. Z dumpinškimi pogoji bi konkurenti lahko stranskemu udeležencu prevzeli vse pogodbene partnerje ali pa bi bil stranski udeleženec prisiljen dosedanje pogoje prilagoditi. Stranski udeleženec je nadalje ocenil, da bi mu posledično z razkritjem podatkov, ki jih uveljavlja kot poslovno skrivnost, nastala neposredna škoda, minimalno enaka višini 50% vrednosti pogodbe, sklenjene z organom, maksimalno pa v višini vrednosti vseh pogodb, ki jih ima sklenjene z vsemi poslovnimi partnerji. Realno ocenjuje, da bi mu nastala poslovna škoda v višini 25% vrednosti lanskoletnih čistih prihodkov od prodaje v višini 7.237.526,00 evrov. Dodatno je stranski udeleženec navedel, da podatki, ki jih uveljavlja kot poslovno skrivnost, ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev, saj organ za izpolnjevanje svojih obveznosti po pogodbi ne porablja nobenih finančnih ali drugih sredstev niti kapacitet delovne sile brez nadomestila s strani stranskega udeleženca, zaradi česar ocenjuje, da pogoji za uporabo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

 

Dne 13.10.2015 je organ s strani stranskega udeleženca prejel še dopolnitve dopisa z dne 8. 10. 2015, v katerem je svoje navedbe iz dopisa z dne 8. 10. 2015, razširil še na pogodbo št. 01-636/1-02 oziroma št. 108/02 s pripadajočimi štirimi aneksi. Pri tem je ocenil, da tudi ti dokumenti vsebujejo njegove poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 (po objektivnem kriteriju) in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij po 2. točki 6. člena ZDIJZ. Pri tem je stranski udeleženec navedel, da poslovne skrivnosti v zahtevani pogodbi in aneksih ne predstavljajo podatki o tem, da stranski udeleženec zagotavlja svoje storitve pri organu, niti o tem, na katerih lokacijah. Kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju ZGD-1 pa je stranski udeleženec uveljavljal podatke o pogojih porabe, porazdelitvi odgovornosti, kompenzacijskem planu, posebnih ugodnostih in storitvah, ki jih zagotavlja stranski udeleženec, ki so navedeni v: besedilu 1. člena pogodbe 01-636/1-02, ki sledi besedi »napitkov«, 3. do vključno 6. členu pogodbe 01-636/1-02, besedilu 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« in 3. člen v aneksu št. 1, besedilu 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« in 3. člen v aneksu št. 2, besedilu 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« v aneksu št. 3, besedilu 1. člena, ki sledi besedi »napitkov« v aneksu št. 4. Sicer so navajanja stranskega udeleženca v dopolnitvah prejetih dne 13.10.2015 po vsebini in smislu enaka navedbam v dopisu stranskega udeleženca z dne 8.10. 2015.

 

V nadaljevanju izpodbijane odločbe je organ navedel, da zahtevane pogodbe med organom in stranskim udeležencem, izpolnjujejo prvi kriterij za obstoj informacije javnega značaja, in sicer informacije izvirajo iz delovnega področja organa, saj upravljanje z nepremičninami v lasti Republike Slovenije, ki jih ima organ v uporabi, predstavlja delovno področje organa, ki ga izvaja v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS), na podlagi Zakona o zavodih (ZZ) in Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) ter na podlagi sklepov Vlade Republike Slovenije. Zakon o zavodih namreč v tretjem dostavku 65. člena (smiselno) določa, da s premoženjem, ki je v lasti ustanovitelja javnega zavoda, upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Glede na navedeno organ zaključuje, da ni mogoče slediti navedbam stranskega udeleženca glede tega, da zahtevane pogodbe z aneksi ne izvirajo iz delovnega področja organa, ker gre izključno za izvajanje tržne dejavnosti, ki ne sodi med javne naloge organa. Predmet obeh pogodb, torej tako pogodbe 01-1302/10 kot pogodbe 01-636/1-02, je namreč dovoljenje organa, da stranski udeleženec v prostorih, ki jih ima organ v upravljanju, postavi svoje avtomate, ter kje natančno jih lahko postavi, kar je razvidno tudi iz imen pogodb, in sicer »Pogodba o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov« ter »Pogodba o postavitvi avtomatov«. Organ pogodbe o oddaji nepremičnin v uporabo, sklepa na podlagi prvega odstavka 14. člena ZSPDSLS, ki določa, da o drugih pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem države (ki niso neodplačni prenosi lastninske pravice na nepremičninah) odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca, kar pomeni, da sklepanje pogodb o oddaji nepremičnega premoženja v uporabo, nedvomno sodi v delovno področje organa. Pri tem je treba upoštevati, da v sladu s 1. členom ZDIJZ, zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja niso le izvajalec javnih služb, temveč tudi druge oseba javnega prava (torej javni zavodi) in nosilci javnih pooblastil. Nadalje organ ugotavlja, da sta v konkretnem primeru izpolnjena tudi drugi in tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja. Z zahtevanimi informacijami organ razpolaga, nahajajo pa se v materializirani obliki naslednjih pisnih dokumentov: Pogodba o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 1. 6. 2002, Aneks št. 1 k pogodbi o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 5.9. 2002, Aneks št. 2 k pogodbi o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 1.6. 2003, Aneks št. 3 k pogodbi o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 26. 10. 2004, Aneks št. 4 k pogodbi o postavitvi avtomatov, številka 01-636/1-02, z dne 3. 3. 2005, Pogodba o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov številka 01-1302/10, z dne 17. 6. 2010, Aneks št. 1 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 29. 8. 2011, Aneks št. 2. k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 27. 2. 2013, Aneks št. 3 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 19. 9.       2013, Aneks št. 4 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 4. 12. 2013, Aneks št. 5 k pogodbi o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov, z dne 18. 4. 2014. Nadalje je organ navedel, da je v določenem delu zahtevanih informacij podana izjema varstva poslovne skrivnosti, kot je zatrjeval stranski udeleženec, zato je odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Organ je sledil navedbam stranskega udeleženca, da bi mu z razkritjem teh podatkov nastala občutna škoda v višini 25% vrednosti lanskoletnih čistih prihodkov od prodaje, to je v višini 7.237.526,00 EUR. Do navedene škode bi prišlo z razkritjem poslovnega modela javnosti in s tem konkurenci stranskega udeleženca, ki bi se z razkritjem podatkov seznanila z njegovimi idejami, kar bi lahko povzročilo prevzem pogodbenih partnerjev stranskemu udeležencu z dumpinškimi pogoji, ali bi stranskega udeleženca prisililo v spremembo pogojev. Organ je še dodatno presojal, ali so v predmetni zadevi izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1, torej, ali gre pri zahtevanih dokumentih za podatke, ki jih ni mogoče razglasiti za poslovno skrivnost v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Organ je ocenil, da izjema od izjem v tem primeru ni podana, saj podatki, ki predstavljajo za stranskega udeleženca poslovno skrivnost, ne vsebujejo podatkov o porabi javnih sredstev in podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Organ ni sledil navedbi stranskega udeleženca v dopisu z dne 12. 10. 2015, da pogodba št. 01-636/1-02 s pripadajočimi štirimi aneksi ni predmet zahteve prosilca, ker ni več sklenjena in je prenehala veljati s sklenitvijo pogodbe 01-1302/10. Prosilec je namreč najprej postavil vprašanje, ali ima organ v arhivu pogodbe med UKCLJ in Automatic servis d.o.o., po potrditvi organa, da te pogodbe ima v arhivu, pa je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahteval posredovanje pogodb med Automatic servisom in UKCLJ. Iz tega je mogoče sklepati, da je prosilec zahteval posredovanje vseh pogodb, ki sta jih sklenila organ in stranski udeleženec in jih ima organ v arhivu in ne zgolj trenutno veljavnih pogodb. Prosilec je še dodatno zahteval informacijo, ali je organ na dan podaje zahteve dne 29. 9. 2015 že obvestil podjetji Delikomat d.o.o. in Automatic Servis d.o.o. o prejemu njegove zahteve z dne 19. 9. 2015, kako je potekalo to obveščanje in vsebina teh obvestil. Organ zahtevo prosilca v tem delu zavrača, ker niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Organ z zahtevano informacijo namreč ne razpolaga, ker na dan podaje zahteve prosilca dne 29. 9. 2015, o prejemu njegove zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 19. 9. 2015, še ni obvestil podjetij Automatic Servis d.o.o. in Delikomat d.o.o., kar pomeni, da v tem primeru ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, glede zahteve za posredovanje vsebine obvestil pa organ z zahtevano informacijo tudi ne razpolaga, saj do obvestila v tistem obdobju še ni prišlo. Kljub navedenemu je organ prosilcu posredoval dopis številka 01-317/5-15 z dne 30. 9. 2015, v katerem je organ, po prejemu zahteve prosilca z dne 29. 9. 2015, stranskega udeleženca pozval k vstopu v postopek za dostop do informacij javnega značaja kot stranski udeleženec.

 

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 27.10.2015 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje na nerazkritje mesečne najemnine za postavljene avtomate in na nerazkritje časa veljavnosti pogodbe in načina podaljševanja te pogodbe. Cena najema (ki jo plačuje Automatic servis d.o.o.) ne more biti poslovna skrivnost, saj je pogodba že sklenjena in s tem ni ogrožena konkurenčnost in poslovni model Automatic servisa d.p.o. Cena najema je lahko poslovna skrivnost samo v fazi izbire ponudnika. Hkrati iz poslanih pogodb in aneksov ni razvidno, na podlagi česa oz. katerega javnega naročila je bila pogodba podpisana. Prosilec je zahteval, da mu organ posreduje podatke o javnem razpisu, na podlagi katerega je sklenjena pogodba med UKCLJ in Automatic servis d.o.o. Ocenjuje, ker gre za tržno dejavnost UKCLJ, kot to navaja stranski udeleženec, da bi sklenitev pogodbe morala biti posledica izvedenega javnega naročila. Po pogodbi št.:01-1302-10 oz. 164/10 z dne 17.3.2010 izhaja, da je pogodba veljavna do 30.4.2011. Nikjer v aneksih ni zaslediti, da je pogodba z aneksi podaljšana. Nobeden izmed priloženih aneksov ne podaljšuje veljavnosti pogodbe. Zanima ga, če prekriti členi aneksov vsebujejo podaljšanje veljavnosti pogodbe, čeprav iz prvih členov sklenjenih aneksov to ne izhaja. Zanima ga, če 10. člen pogodbe 01-1302/10 oz. 164/10 na kakršenkoli drugi način podaljšuje veljavnost te pogodbe. Prosi za razkritje teh informacij.

 

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 28.10.2015, št. 01-317/9-15, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Prosilec se je pritožil, ker mu je organ v predloženih pogodbah in aneksih zavrnil dostop do mesečne najemnine za postavljene avtomate in časa veljavnosti pogodbe ter načina podaljševanja te pogodbe. Glede na navedeno IP ugotavlja, da so predmet presoje navedene informacije, v preostalem delu pa je odločitev organa postala dokončna in pravnomočna.

 

IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP, prav tako sodijo v delovno področje organa, kot je podrobno pojasnil že organ sam, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

 

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena in 5.a člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi oprl na izjemo iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo.

 

V skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP je organ druge stopnje, torej IP, dolžan poslati pritožbo v odgovor morebitnim strankam z nasprotnim interesom in ji določiti rok za odgovor, če tega ne stori organ prve stopnje. Ker v obravnavanem primeru organ prve stopnje tega ni storil, je IP posredoval stranskemu udeležencu pritožbo prosilca z dne 27. 10. 2015 v morebitni odgovor, da se izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Stranski udeleženec je v dopisu z dne 8. 12. 2015 pojasnil, da pritožba prosilca ni obrazložena in povsem neutemeljena. Prosilec ne navaja razlogov za izpodbijanje odločbe organa, ampak zgolj zatrjuje, kateri podatki ne izhajajo iz posredovane dokumentacije. Pavšalno je navedel, da sklenjena pogodba ne more biti poslovna skrivnost (navaja, da je cena lahko poslovna skrivnost le v fazi izbire ponudnika, kar nikakor ne drži), in da »gre za sum kaznivega dejanja«, kar je povsem neutemeljeno in žaljivo. Stranski udeleženec vztraja pri svojih navedbah v postopku pred organom, da zahtevane pogodbe v delih, ki jih je organ pravilno prekril ob posredovanju prosilcu, predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. Ker stranski udeleženec sprejema stališče organa, sam zoper izpodbijano odločbo ni vložil pritožbe, saj je organ z delno zavrnitvijo in izvedbo delnega dostopa ustrezno zavaroval njegove poslovne skrivnosti. Stranski udeleženec je obstoj poslovne skrivnosti izkazal že v postopku na prvi stopnji in pri svojih navedbah vztraja tudi v pritožbenem postopku pred naslovnim organom.

 

IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru predmet presoje informacije iz Pogodbe o postavitvi avtomatov številka 01-636/1-02, z dne 1. 6. 2002, skupaj z aneksi in Pogodba o dovoljeni uporabi prostora za postavitev avtomatov številka 01-1302/10, z dne 17. 6. 2010, skupaj z aneksi. Kot je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel že organ, je nepremičnina oziroma premoženje, v katerem organ izvaja javno službo, v lasti ustanovitelja. Organ v skladu s 65. členom ZZ s premoženjem upravlja in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZSPDSLS ta zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni z zakonom urejeno drugače, to pomeni, da velja tudi za organ. »Upravljanje premoženja«, v skladu s peto točko 3. člena ZSPDSLS, pomeni zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost; investicijsko vzdrževanje; pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa; oddajanje v najem; obremenjevanje s stvarnimi pravicami; dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Organ je pri upravljanju z nepremičnino zavezan spoštovati temeljna načela ZSPDSLS (2. poglavje), kar pomeni, da mora delovati gospodarno, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti. Zagotoviti mora enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku ter zagotoviti preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti je javno, razen kadar poseben zakon določa drugače (načelo javnosti).

 

Glede na zgoraj navedeno zakonsko opredelitev »upravljanje premoženja« IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru predmet presoje informacije, ki nedvomno pomenijo upravljanje s stvarnim premoženjem, saj je organ, z zgoraj navedenimi pogodbami, dovolil uporabo prostorov in postavitev avtomatov v prostorih organa, zahtevane informacije pa izkazujejo mesečne najemnine za postavljene avtomate in čas veljavnosti pogodbe ter način podaljševanja teh pogodb. Zakonodajalec je določil, da mora biti ravnanje s stvarnim premoženjem javno in pregledno. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi lahko upravljavec oz. uporabnik (delno) omejil dostop javnosti, saj mora za takšno ravnanje imeti neposredno podlago v posebnem zakonu. V okvir »posebnega zakona« pa zagotovo ne sodi druga točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je pri omejitvi dostopa skliceval organ, saj bi to bilo v direktnem nasprotju s temeljnimi načeli ZSPDSLS. Dejstvo je, da je načeloma vsako »upravljanje premoženja« povezano z denarnimi sredstvi (razen v primerih izjeme od »načela odplačnosti«), ki zlasti v primerih: oddajanja v najem; obremenjevanje s stvarnimi pravicami; dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno, kar je predmet presoje tudi v konkretnem primeru, že po naravi stvari pomenijo prihodek, za katerega je zakonodajalec z načelom javnosti določil, da mora biti javen. Enako velja za ostale elemente pogodbe (čas veljavnosti pogodbe ter način podaljševanja te pogodbe), s katerimi se obligacijsko-pravno uredi razmerje, kot ga za »upravljanje premoženja« dovoljuje zakon (oddajanje v najem, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno). Šele s prosto dostopnostjo do navedenih informacij se lahko preverja, ali so spoštovana tudi druga temeljna načela ZSPDSLS, h katerim je organ zavezan, in sicer načelo gospodarnosti, preglednosti, itd. V obravnavanem primeru je organ sledil navedbi stranskega udeleženca, da informacije, do katerih je prosilcu omejil dostop, predstavljajo njegovo poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, saj bi mu z razkritjem informacij nastala občutna škoda. Vendar pa je v danem primeru treba informacije preizkusiti tudi z vidika 3. odst. 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se kot poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. IP ugotavlja, da je organ sicer omenjeni preizkusi izvedel, vendar ga je napačno vezal zgolj na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Zakon, ki lahko določa javnost podatkov v smislu 3. odst. 39. člena ZGD-1 pa zagotovo ni le ZDIJZ, kar pravno zmotno zaključuje organ. Nobenega dvoma ni, da ZSPDSLS, kot specialni predpis, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, izrecno določa, da so tovrstne informacije javne. Organ pa ni izkazal, da obstaja posebna zakonska podlaga, ki bi dovoljevala omejitev javnosti pri upravljanju s stvarnim premoženjem v smislu izpodbijane odločbe. Glede na navedeno zahtevane informacije iz pogodb in aneksov k pogodbam, ki izkazujejo upravljanje s premoženjem, torej že po vsebini ni mogoče določiti za poslovno skrivnost stranskega udeleženca, ker gre za podatke, ki so javni že na podlagi ZSPDSLS.

 

Na podlagi zgornjih argumentov je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti v zavrnilnem delu ne predstavljajo poslovne skrivnosti, niti nobene druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, zato je organ prosilcu neupravičeno delno zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz zgoraj navedenih pogodb in aneksov k pogodbama, pritožba prosilca pa je utemeljena.

 

V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev delno napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in da je napačno uporabil materialni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi (saj zahtevani dokumenti v prekritem (zavrnilnem) delu ne predstavljajo poslovne skrivnosti), zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno odpravil prvi odstavek izpodbijane odločbe in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke           

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka