Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.10.2012
Naslov: Prosilec - Univerziteni klinični center Ljubljana
Številka: 090-175/2012/6
Kategorija: Kazenski postopek, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba upravnega sodišča

 

POVZETEK:
Osebni podatki, podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Prosilec je zahteval vse listine poškodovanca, zaradi katerega ga državno tožilstvo z obtožnim predlogom obtožuje kaznivega dejanja povzročitve poškodbe. Organ je izdal odločbo sklicujoč se na varovane osebne podatke. Prosilec je vložil pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku najprej ugotavljal, ali se bili navedeni podatki pridobljeni ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, njegovo razkritje pa škodovalo izvedbi postopka. Ugotovil je, da predmetna izjema za zahtevane dokumente ni podana, zato jih je presojal še z vidika varstva osebnih podatkov in ugotovil, da je prosilec upravičen do delnega dostopa zahtevanih dokumentov, zavrnil pa mu je dostop do varovanih osebnih podatkov.




ODLOČBA:
Številka: 090-175/2012/6                                            
Datum: 2. 10. 2012

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 02-25/27-12 z dne 9. 8. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
                                                              
        O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 17. 8. 2012 se delno ugodi in odločba Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana št. 02-25/27-12, z dne 9. 8. 2012 se delno odpravi in se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
-    izvida urgentnega kirurškega bloka z dne 10. 7. 2009, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, naslov stalnega prebivališča in rojstni datum poškodovanca,
-    vpisnega lista, ki ga izpolni pacient z dne 10. 7. 2009, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, naslov stalnega prebivališča, rojstni datum in podpis poškodovanca ter pod rubriko »kaj se je zgodilo« prvih 7 (sedem) napisanih črk,
-    obvestila o telesni poškodbi, z dne 13. 7. 2009, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, naslov stalnega prebivališča in rojstni datum poškodovanca,
-    dopisa Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, z dne 26. 1. 2010, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, naslov stalnega prebivališča in rojstni datum poškodovanca,
-    opis poškodbe in opredelitev narave poškodbe, z dne 16. 2. 2010.

2.    Pritožba prosilca se zavrne glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, dolžan prekriti.
 
3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 23. 7. 2012 na organ naslovil zahtevo, da želi pridobiti vse listine poškodovanca, zaradi katerega ga državno tožilstvo z obtožnim predlogom ……….. z dne 28.10.2010, obtožuje kaznivega dejanja povzročitve poškodbe: listine, ki jih je izpolnil poškodovanec, poškodbeni list in ostale dokumente organa v povezavi z navedeno poškodbo.

Organ je dne 9. 8. 2012 izdal odločbo št. 02-25/27-12, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, sklicujoč se na varovane osebne podatke. Organ v odločbi sploh ni ugotavljal, kot navaja, ali posamezni dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, formalno predstavljajo informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ, saj bi v tem primeru že zgolj z ugotovitvijo dejstva, da organ s posameznim dokumentom razpolaga, prosilca seznanili s podatkom, ali je bil poškodovanec pri njih na zdravljenju, kar bi predstavljalo kršitev varstva osebnih podatkov.

Prosilec je dne 16. 8. 2012 vložil pritožbo, v kateri navaja, da se ne strinja, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo prosto dostopnih informacij. Prosilec navaja, da se organ za zavrnitev neupravičeno sklicuje na osebne podatke, ki jih lahko prekrije in prosilcu omogoči delni dostop.

Organ je dne, 17. 8. 2012, z dopisom št. 01-205/2-12 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja in dokumente, o katerih je odločal.

Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu.

Dokumenti, ki so predmet odločanja Pooblaščenca so:
- izvid urgentnega kirurškega bloka z dne 10. 7. 2009,
- vpisni list, ki ga izpolni pacient z dne 10. 7. 2009,
- obvestilo o telesni poškodbi z dne 13. 7. 2009,
- dopis Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 26. 1. 2010,
- opis poškodbe in opredelitev narave poškodbe z dne 16. 2. 2010.

Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Glede na dejstvo, ki ga je navedel prosilec – da je namreč državno tožilstvo na sodišče podalo obtožni predlog ………….., je Pooblaščenec najprej preveril, ali morda obstaja izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
 
V zvezi s tem je najprej potrebno pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz ZKP in Zakona o državnem tožilstvu (UL RS, št. 64/94 s spremembami in dopolnitvami) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba Pooblaščenca). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
 1.    da je postopek še v teku,
 2.    da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi postopka.

Zaradi ugotovitve, ali je postopek kazenskega pregona še v teku, je Pooblaščenec pri sodišču z dopisom št. 090-175/2012/4 opravil poizvedbo v skladu s 15a. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami). V skladu s tem določilom mora organ, ki prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojen organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.

Pooblaščenec je dne 28. 9. 2012 prejel odgovor Okrajnega sodišča v Ljubljani, v katerem sodišče pojasnjuje, da postopek glede obtožnega predloga ………. z dne 28.10.2010 še teče. Sodišče je pojasnilo, da se v njihovem spisu nahajata naslednji listini, in sicer: obvestilo o telesni poškodbi z dne 10. 7. 2009 in kvalifikator telesnih poškodb poškodovanca, za katerega prosilec zahteva podatke. Sodišče navaja, da z razkritjem navedenih listin za kazenski postopek ne bi nastale škodljive posledice, prav tako tudi ne z razkritjem ostalih listin v zvezi z zdravstvenim stanjem poškodovanca.

Pooblaščenec ugotavlja, da je prvi pogoj izpolnjen, glede drugega pogoja - razkritje informacije bi lahko škodovalo izvedbi postopka, pa nima razloga, da ne bi verjel navedbam sodišča, da razkritje zahtevanih dokumentov ne bi škodilo interesom postopka. Sodišče in kazenski sodniki so, glede na izkušnje in poznavanje postopka kazenskega pregona, najbolj strokovno usposobljeni, da ocenijo, kaj bi lahko ogrozilo uspešnost in zakonitost postopka in kaj ne, zato je Pooblaščenec zaključil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ - osebni podatki kot izjema od prostega dostopa

Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.

Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Dokumenti, o katerih odloča Pooblaščenec, vsebujejo naslednje osebne podatke: ime, priimek, naslov stalnega prebivališča, rojstni datum, podpis in poškodbe poškodovanca ter ime, priimek, delovno mesto in podpis zdravnikov, policista in okrožne državne tožilke (javni uslužbenci).

Pooblaščenec se najprej opredeljuje do osebnih podatkov javnih uslužbencev in pojasnjuje, da je posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Zaradi navedenega je bilo treba pri presoji upoštevati določilo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi s tem je Pooblaščenec ugotovil, da so navedba imena, priimka, delovnega mesta in podpisa posameznega javnega uslužbenca podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (ali javno funkcijo) in nenazadnje tudi s porabo javnih sredstev.

Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenih pri organu, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih ter okrožne državne tožilke in policista, Pooblaščenec dodaja, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Glede podpisa Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za osebe, ki v konkretnem primeru opravljajo javno funkcijo in s svojim podpisom jamčijo za verodostojnost izdanih dokumentov. Pri osebah, ki nastopajo kot izvrševalci javne funkcije, je torej obseg varovanih osebnih podatkov pomembno zmanjšan, in sicer tako, da njihova imena in priimki, delovno mesto oziroma funkcija (strokovna izobrazba) ter lastnoročni podpis ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.

Za ime, priimek, naslov stalnega prebivališča, rojstni datum, podpis in poškodbe poškodovanca Pooblaščenec ni našel pravne podlage, ki bi omogočala njihovo razkritje, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke.

Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena
ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče določiti posameznih oseb, na katere se mnenja nanašajo.

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).

Pooblaščenec ugotavlja, da je pri zahtevanih dokumentih delni dostop mogoč, saj s prekritjem varovanih podatkov (ime, priimek, naslov stalnega prebivališča, rojstni datum, podpis) ni mogoče določiti oseb, na katere se mnenja nanašajo. Organ s svojo pristojnostjo pokriva celotno državo, kjer je nemogoče, da bi se osebe prepoznale oziroma bile prepoznane samo na podlagi podatkov, ki v dokumentih v skladu z navodilom Pooblaščenca ostanejo neprikriti.

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov na način kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega člena 248. člena ZUP, zavrnil glede varovanih osebnih podatkov, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Zoper 2. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, št. 02-25/27-12 z dne 9. 8. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca




Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka