Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 31.08.2020
Naslov: prosilec - Telekom Slovenije d.d.
Številka: 09021-5/2020
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Zavezanec je zavrnil prosilcu dostop do zahtevane pogodbe v celoti, in sicer iz razlogov, da ne gre za informacijo javnega značaja, pa tudi zaradi varstva poslovne skrivnosti. IP je nato v pritožbenem postopku ugotovil, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po določbi 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Zahtevane informacije nedvomno ne sodijo med informacije, ki jih kot informacije javnega značaja določa ZDIJZ pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom. Povedano drugače, zahtevana pogodba ne predstavlja katerega od pravnih poslov po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in tako tudi ne informacije po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, prav tako pa tudi ne predstavlja informacije o vodilnih kadrih zavezanca, ki jih določa 2. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 09021-5/2020/6

Datum: 31. 8. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 7. 2020, zoper pisni odgovor družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), znak 170-jn-IJZ z dne 14. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 17. 7. 2020  zoper odgovor zavezanca, znak 170-jn-IJZ z dne 14. 7. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 15. 6. 2020 zahteval kopijo pogodbe o določitvi višine nadomestil za … v omrežju zavezanca, sklenjene med zavezancem in ….

 

Zavezanec je odgovoril prosilcu s pisnim odgovorom, znak 170-jn-IJZ z dne 14. 7. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor), s katerim je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane pogodbe. Navedel je, da se predmetna pogodba nanaša na konkreten posel, ki sodi v osnovno oziroma glavno dejavnost zavezanca, ki jo opravlja na trgu. Prav tako predstavljajo zahtevane informacije poslovno skrivnost zavezanca, njihovo razkritje pa bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu elektronskih komunikacijskih storitev. Skladno z navedenim meni, da zahtevana pogodba ne sodi med informacije javnega značaja.

 

Prosilec je zoper pisni odgovor zavezanca pri IP vložil pritožbo z dne 17. 7. 2020 iz vseh pritožbenih razlogov. Po njegovem mnenju zavezanec svoje odločitve ni obrazložil, ampak je v utemeljitev podal zgolj pavšalni navedbi, da zahtevane informacije ne sodijo med informacije javnega značaja. Prosilec tako z razlogi zavrnitve zahteve dejansko ni ustrezno seznanjen. Odločitev zavezanca pa ni samo formalno pomanjkljiva, temveč je tudi vsebinsko napačna. V zvezi s sklicevanjem zavezanca na odločbo IP št. 0902-2/2014/2 je poudaril, da dejansko stanje v tej zadevi ni primerljivo dejanskemu stanju v predmetni zadevi. V predmetni zadevi je namreč zavezanec dolžan zagotavljati dostop do informacij javnega značaja tudi kot izvajalec javne službe in ne zgolj kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zahtevana pogodba po mnenju prosilca predstavlja informacijo javnega značaja, saj gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja zavezanca, nahaja se v obliki dokumenta, ki ga je zavezanec izdelal sam oziroma v sodelovanju z drugim organom oziroma pridobil od drugih oseb. Zahtevana informacija se med drugim nanaša na vprašanje izpolnjevanja dolžnosti zavezanca kot operaterja po Zakonu o medijih (v nadaljevanju: ZMed)[1]. Zavezanec je namreč kot operater dolžan skladno s 112. členom ZMed omogočiti razširjanje programov vseh izdajateljev, ki jim je bilo izdano dovoljenje iz 105. člena tega zakona, pod enakopravnimi pogoji. Zagotavljanje enakopravnih pogojev vsem izdajateljem med drugim pomeni tudi, da operaterji vsem izdajateljem pod enakopravnimi pogoji zagotavljajo plačilo nadomestil za njihove vsebine. Zahtevana informacija ne more pomeniti poslovne skrivnosti, saj je zavezanec v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti razširjanja programov po zakonu dolžan vsem izdajateljem zagotavljati enake pogoje. Izdajateljem in drugim zainteresiranim osebam tako ne gre zavrniti vpogleda v informacijo, ki je ključna za ugotavljanje, ali operater deluje zakonito in pravilno. Glede na navedeno je IP predlagal, da odločbo prve stopnje odpravi in s svojo odločbo sam reši zadevo oziroma podredno, da odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

IP je zavezanca seznanil s pritožbo in ga pozval na predložitev zahtevane pogodbe. Zavezanec je IP posredoval Pogodbo o določitvi višine nadomestil za razširjanje televizijskih programov … » ter Pravilnik o poslovni skrivnosti in Četrtletno poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2018, 5. poglavje. Navedel je, da je Pogodba poslovna skrivnost v skladu z določili 11. poglavja Pogodbe oziroma v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[2] in internim aktom zavezanca, to je Pravilnikom o poslovni skrivnosti z dne 24. 4. 2019. Predmet pogodbe so pravice za razširjanje televizijskih programov v omrežju zavezanca. Televizijske programe, med njimi tudi programe, ki so predmet Pogodbe, zavezanec uporablja oziroma v svojem omrežju razširja kot del svojih televizijskih storitev, ki jih ponuja uporabnikom v sklopu svoje glavne dejavnosti – zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev. Pri tem je nakup pravic za retransmisijo televizijskih programov, tako na splošno, kot tudi v Pogodbi, del osnovne dejavnosti zavezanca. Kot tak ni del podpornih dejavnosti ali zgolj povezan z dejavnostjo zavezanca, temveč je zanjo absolutno potreben – brez nakupa za retransmisijo zavezanec ne bi mogel izvajati svoje osnovne dejavnosti, ponujanja televizijskih storitev, ki jo izvaja na trgu. Posledično Pogodba po mnenju zavezanca ni informacija javnega značaja, kot informacije javnega značaja določa 4.a člen ZDIJZ. Po mnenju zavezanca pa je prav tako podana tudi izjema po tretjem odstavku 6.a člena ZDIJZ. Pogodba se namreč nanaša na konkreten posel, ki sodi v osnovno oziroma glavno dejavnost zavezanca, ki jo ta opravlja na trgu, njeno razkritje pa bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju družbe na trgu elektronskih komunikacijskih storitev, kar podrobneje pojasnjuje v nadaljevanju. Pravice iz Pogodbe uporablja neposredno za zagotavljanje storitev končnim uporabnikom ter pri tem za uporabnike tekmuje s konkurenčnimi operaterji televizijskih storitev. Na trgu, na katerem zavezanec prodaja televizijske kot tudi s strani operaterjev, ki ponujajo storitve kabelske televizije oziroma drugih tehnologij. Kot je razvidno iz poročila, ki je priloženo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, na trgu tako deluje več kot 30 različnih ponudnikov televizijskih storitev. Pri tem so pri televizijskih storitvah pomemben element pri sestavi ponudbe vsakega operaterja stroški, ki jih ima le ta s pravicami za retransmisijo televizijskih programov. Kateri programi so vključeni v ponudbo, je podatek, ki je objavljen javno (vključen v ponudbo paketov, npr. pri zavezancu je shema TV programov, ki so na voljo objavljena na njegovih spletnih straneh). Tako so pomemben element konkurenčnosti na trgu stroški in drugi pogoji oziroma obveznosti (npr. v katere pakete mora vključiti posamezne programe), ki jih ima posamezen operater z zagotavljanjem pravic za vsebine, ki jih vključuje v svojo ponudbo. Poznavanje teh s strani javnosti in posledično tudi drugih operaterjev, za konkurenco predstavlja poslovno pomembne informacije in s tem pomembno konkurenčno prednost. Nadalje je pojasnil, da pravice za retransmisijo televizijskih programov tudi kupuje na trgu, kjer se za pravice retransmisije pogaja s ponudniki televizijskih programov. Tudi tu bi razkritje konkretnih dogovorjenih pogojev sodelovanja s posameznim ponudnikom zmanjšalo pogajalske možnosti in pogajalsko moč zavezanca, tako v pogajanjih za obnovo/podaljšanje pogodbe za pravice za retransmisijo (po izteku Pogodbe) s tem konkretnim ponudnikom, in še pomembneje v pogajanjih z drugimi ponudniki televizijskih programov. Zavezanec kupuje pravice na trgu, kjer nastopajo različni ponudniki televizijskih programov. Kot eden večjih operaterjev lahko zavezanec pri tem doseže ugodne pogoje nakupa, ki pa so jih dobavitelji pripravljeni zagotoviti ob upoštevanju varovanja poslovne skrivnosti. S tem se dobavitelji namreč varujejo pred pritiski drugih kupcev na njihove cene.

Obenem zavezanec ni edini kupec pravic za retransmisijo in bi razkritje Pogodbe nedvomno povzročilo pritisk konkurentov - drugih kupcev, ki jih je več kot 30 (kot je pojasnjeno zgoraj in kot izhaja iz priloge 3), ki so neposredni konkurenti zavezanca pri prodaji televizijskih storitev- na dobavitelje in s tem na trg, na katerem kot kupec nastopa zavezanec. Konkurenčni kupci bi na podlagi razkritih podatkov lahko ugotovili, ali izračunali, kakšne pogoje dobave dosega zavezanec. Posledično bi dobavitelji v prihodnje zavezancu zagotavljali storitve pod manj ugodnimi pogoji, s čimer bi se povečali stroški zavezanca. Zavezanec tako meni, da je nesporno in izkazano, da bi razkritje pogodbe, kot to zahteva prosilec:

  • znatno oslabilo pogajalsko pozicijo zavezanca kot stranke pri dogovorih s tem in drugimi ponudniki, ter
  • zaradi razkritja podatkov, ki so pri običajnem poslovanju gospodarskih družb poslovna skrivnost, zmanjšalo zaupanje tega in drugih dobaviteljev v zavezanca,
  • kar vse bi še posebej otežilo pogajanja za boljše/nižje cene, ki jih ta ali drugi dobavitelji ne želijo razkriti drugim potencialnim kupcem storitev, to pa bi za zavezanca posledično pomenilo višje stroške pri nabavi, obenem pa tudi izboljšanje konkurenčnega položaja drugih, konkurenčnih kupcev, pri nabavi pravic za retransmisijo.

Ker pogoji nabave pravic za retransmisijo bistveno vplivajo na pogoje prodaje televizijskih storitev, bi razkritje Pogodbe razkrilo pomembne podatke o tem, kako lahko zavezanec oblikuje svoje cene in pakete pri nadaljnji prodaji svojih storitev. Razkritje Pogodbe bi tako zavezancu povzročilo veliko poslovno škodo in huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu, tako v sklopu njegove osnovne dejavnosti, kot tudi pri nabavi pravic za televizijske programe. Glede na zgoraj navedeno zavezanec meni, da je zahteva prosilca za dostop Pogodbe kot informacije javnega značaja neutemeljena v celoti. Zavezanec je v zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca navedel še, da pri izvajanju in zagotavljanju svojih storitev razširjanja televizijskih programov, vključno nabavo televizijskih programov, ni izvajalec javne službe. Zavezanec za dostop do informacij javnega značaja je namreč izključno kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1.a členu ZDIJZ, zato sklicevanje prosilca na definicijo informacije javnega značaja po 1. členu ZDIJZ ni pravilno. Navedel je tudi, da prosilec ni nadzorni organi oziroma nima nikakršnih pooblastil za nadzor nad poslovanjem zavezanca pri sklepanju pogodb z izdajatelji televizijskih programov po ZMed ter obveznosti zavezanca po 112. členu ZMed ne vplivajo na to, ali so določeni podatki informacije javnega značaja. Posledično je praksa IP, na katero se sklicuje zavezanec v odgovoru prosilcu z dne 14. 7. 2020, povsem upoštevna.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom šteje kot zavrnilna odločba. Ob tem IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

 

IP nadalje ugotavlja, da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega opredeljeval obširneje že v svojih predhodnih odločbah[3]. Da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po ZDIJZ po prvem odstavku 1.a člena pa izhaja tudi iz sodne prakse[4]. Zavezanec v delu svojega izvajanja nedvomno ni izvajalec javne službe, kot to meni prosilec. Povedano drugače, zavezanec kot operater, ki mora v skladu s 112. členom ZMed, na katerega se sklicuje prosilec, pod enakopravnimi pogoji omogočiti razširjanje programov vseh izdajateljev, ki jim je izdano dovoljenje iz 105. člena ZMed, če obstajajo tehnične možnosti za kvaliteten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja, pri tem ne izvaja javne službe. Ob tem IP poudarja, da so dejavnosti, ki predstavljajo izvajanje gospodarske oziroma negospodarske javne službe, urejene z Zakonom o gospodarskih javnih službah in Zakonom o zavodih ter s področnimi zakoni ali odloki občin.

 

V zvezi s pogoji za obstoj informacije javnega značaja pa je IP ugotovil, da zavezanec sicer razpolaga z zahtevano pogodbo v materializirani obliki, sporno pa je, ali gre za informacijo po določbah 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljujejo informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom.

 

Predmet presoje IP je bila torej zahtevana Pogodba, sklenjena med zavezancem ….

 

Informacija javnega značaja pri poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom

 

Glede na to, da poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom niso zavezani po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja, se IP v nadaljevanju opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

 

Informacijo javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom opredeljuje 4.a člen ZDIJZ. Ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa:

-  informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Informacije javnega značaja pa v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pa predstavljajo tudi informacije, ki so nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma so z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP pri presoji Pogodbe ugotovil, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po določbi 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Predmet pogodbe je namreč določitev višine nadomestil za razširjanje televizijskih programov … in te informacije nedvomno ne sodijo med informacije, ki jih kot informacije javnega značaja določa ZDIJZ pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom. S Pogodbo sta pogodbeni stranki opredelili parametre za določitev višine nadomestil za razširjanje televizijskih programov … v omrežju zavezanca. Zahtevana pogodba tako ne predstavlja katerega od pravnih poslov po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in tako tudi ne informacije po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, prav tako pa tudi ne predstavlja informacije o vodilnih kadrih zavezanca, ki jih določa 2. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. V zvezi z navedenim IP poudarja, da je določba 4.a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[5]

 

Ker je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevana informacija ne izpolnjuje pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval do navedb zavezanca in prosilca glede poslovne skrivnosti, ki naj bi jo predmetna pogodba predstavljala. Ob tem IP poudarja, da gre za drugačno situacijo kot v zadevi, s katero je IP odločil z odločbo št. 0902-2/2014/2. V tej zadevi je namreč IP ugotovil, da pridobitev ali odsvojitev nepremičnine per se sicer res ustreza definiciji »pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem«, vendar je v konkretnem primeru pridobitev in morebitna namera odsvojitve nepremičnine dejansko del osnovne dejavnosti zavezanca in ne zgolj podporna dejavnost oziroma dejavnost povezana z obratovanjem zavezanca, ki bi jih bilo mogoče šteti za informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

 

V zvezi z navedbami prosilca glede izpolnjevanja dolžnosti zavezanca kot operaterja po ZMed pa IP pripominja, da v postopku po ZDIJZ le-te niso relevantne. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba  prosilca ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZavMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US in 67/19 – odl. US.

[2] Uradni list RS, št. 22/19.

[3] Npr. odločbi IP št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.

[4] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11 in št. I U 1149/2015-16.

[5] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.