Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.02.2020
Naslov: Ostro.si; Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji - Telekom Slovenije d.d.
Številka: 0902-12/2019
Kategorija: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost, Mediji
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval dostop do pogodb, aneksov in prilog k tem dokumentom, ki jih je zavezanec sklenil s tam navedenimi družbami. Zavezanec je s pisnim odgovorom dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da so pogodbe, aneks in naročilnice pravni posli, ki so po prvem odstavku 4. a člena ZDIJZ določeni kot informacija javnega značaja, vendar je pri njih podan subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. Kljub temu je IP, upoštevajoč določbo 6.a člena, dovolil dostop do osnovnih podatkov iz predmetnih pravnih poslov, saj je presodil, da zavezanec ni izkazal, da mi mu z razkritjem teh podatkov nastala huda škoda za konkurenčni položaj na trgu. Glede ostalih podatkov iz teh dokumentov ter glede dokumentov, ki jih IP ni prepoznal kot informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ, je IP pritožbo zavrnil. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca delno ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-12/2019/10

Datum: 27. 2. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega, četrtega in šestega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi medija Ostro.si, izdajatelja Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, Resljeva cesta 25, 1000 Ljubljana, zanj novinar …, (v nadaljevanju: prosilec) z dne 7. 11. 2019, zoper pisni odgovor družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 23. 10. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 7. 11. 2019 se delno ugodi in se odgovor zavezanca z dne 23. 10. 2019 delno odpravi ter se odloči:

»Zavezanec je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki naslednje dokumente oziroma podatke:

  1. Pogodbe, anekse in naročilnice, ki jih je zavezanec sklenil s pogodbenim partnerjem družbo Lanaka Media d. o. o., in sicer:
  • Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja št. 23/2014, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:  
  • o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,
  • o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),
  • vrednosti posla v prvem odstavku 2. člena pogodbe,
  • trajanje posla v prvem odstavku 11. člena pogodbe,
  • datum posla na koncu pogodbe.
  • Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja št. 6/2016, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki: 

•    o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,

•    o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),

•    vrednosti posla v prvem odstavku 2. člena pogodbe,

•    trajanje posla v prvem odstavku 11. člena pogodbe,

•    datum posla na koncu pogodbe.

  • Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja št. 5/2017, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki: 

•    o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,

•    o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),

•    vrednosti posla v prvem odstavku 2. člena pogodbe,

•    trajanje posla v prvem odstavku 11. člena pogodbe,

•    datum posla na koncu pogodbe.

  • Aneks št. 1 k Pogodbi o sodelovanju na področju oglaševanja št. 5/2017, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki: 

•    o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,

•    o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),

•    datum posla na koncu pogodbe.

  • Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja št. 2/2018, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,

•    o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),

•    vrednosti posla v prvem odstavku 2. člena pogodbe,

•    trajanje posla v prvem odstavku 11. člena pogodbe,

•    datum posla na koncu pogodbe.

  • Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 4500002985, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu 2. strani dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 4500045931, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu 3. strani dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 4500104934, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 5400016145, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 5400018879, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 5400020669, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Posnetek zaslona naročilnice družbi Lanaka Media d.o.o., št. 5400021952, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta v rubriki »Dobavitelj« (naziv ali firma),

•    vrednosti posla iz stolpca »Neto cena«,

•    datum posla, ki je naveden v rubriki »Datum dok.«

 

b) Pogodbe, anekse in naročilnice, ki jih je zavezanec sklenil s pogodbenim partnerjem družbo Report d. o. o., in sicer:

-     Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja, št. 22/2014, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,

•    o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),

•    vrednosti posla v prvem odstavku 2. člena pogodbe,

•    trajanje posla v prvem odstavku 11. člena pogodbe,

•    datum posla na koncu pogodbe.

  • Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja, št. 5/2016, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,

•    o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),

•    vrednosti posla v prvem odstavku 2. člena pogodbe,

•    trajanje posla v prvem odstavku 11. člena pogodbe,

•    datum posla na koncu pogodbe.

  • Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja, št. 4/2017 na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,

•    o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),

•    vrednosti posla v prvem odstavku 2. člena pogodbe,

•    trajanje posla v prvem odstavku 11. člena pogodbe,

•    datum posla na koncu pogodbe.

  • Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja, št. 3/2018, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o vrsti posla v naslovu pogodbe na prvi strani,

•    o pogodbenih strankah na prvi strani pogodbe (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun),

•    vrednosti posla v prvem odstavku 2. člena pogodbe,

•    trajanje posla v prvem odstavku 11. člena pogodbe,

•    datum posla na koncu pogodbe.

  • Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 4500002984, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu 2. strani dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 4500045922, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu 2. strani dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 4500104936, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 5400016144, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 5400018881, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 5400020222, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov),

•    vrednosti posla na koncu dokumenta,

•    datum posla, ki je naveden z zapisom »Datum naročila« na prvi strani dokumenta.

  • Posnetek zaslona naročilnice družbi Report d.o.o., št. 5400021951, na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

•    o pogodbenih strankah na prvi strani dokumenta v rubriki »Dobavitelj« (naziv ali firma),

•    vrednosti posla iz stolpca »Neto cena«,

•    datum posla, ki je naveden v rubriki »Datum dok.«

 

  1. V preostalem delu (glede preostalih podatkov iz dokumentov naštetih v 1. točki izreka, Prilog k dokumentom iz 1. točke izreka in Naročilnice družbi Report d.o.o., št. 4500341231), se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 25. 9. 2019 na podlagi ZDIJZ od zavezanca zahteval, da mu v elektronski obliki posreduje naslednje dokumente:

  • vse pogodbe, skupaj s prilogami in aneksi, ki so jih, od začetka leta 2010 do danes, sklenili zavezanec in njegove hčerinske družbe s podjetjema Lanaka Media d.o.o. in Report d.o.o.

 

Dne 30. 9. 2019 je prosilec svojo zahtevo dopolnil in od zavezanca zahteval še:

  • vse pogodbe, skupaj s prilogami in aneksi, ki so jih, od začetka leta 2010 do danes, sklenili zavezanec in njegove hčerinske družbe s tam naštetimi družbami.

 

Zavezanec je odgovoril prosilcu z elektronskim dopisom z dne 23. 10. 2019. Navedel je, da bi razkritje  podatkov o zakupu oglasnega prostora v medijih, v katerih zavezanec oglašuje, huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju, in sicer z vidika vpogleda v nabavne pogoje, ki jih dosega pri posameznem mediju. Zahtevane pogodbe z družbama Lanaka Media d.o.o. in Report d.o.o., predstavljajo poslovno skrivnost družbe, zato jih ne more posredovati. Dalje je navajal, da z drugimi družbami, ki jih je prosilec navedel v dopolnitvi zahteve zavezanec ne posluje niti ni posloval v preteklosti. Za podatke o poslovanju odvisnih družb pa je prosilca napotil, da se obrne neposredno nanje.

 

Prosilec je zoper pisni odgovor zavezanca pri IP vložil pritožbo z dne 7. 11. 2019. Skliceval se je na določbe prve alineje prvega odstavka 4.a člena in na določbe 6 a. člena ZDIJZ. Navajal je, da se zahtevane informacije ne nanašajo neposredno na opravljanje telekomunikacijskih storitev, zato ne morejo imeti hujših posledic za konkurenčni položaj zavezanca, katerega primarna dejavnost so telekomunikacije. Zato zavezanec v odgovoru hujše škode za svoj konkurenčni položaj ni izkazal. Dalje je navajal, da je razkritje informacij iz pogodb o oglaševanju je v javnem interesu, saj se pojavlja sum (npr. www.vecer.com/politicno-medijski-model-prosto-po-bojanu-pozarju-kaj-razkrivajo-dokumenti-10069386), da za oglaševanjem nekaterih državnih družb v zadevnih medijih ne stoji ekonomska, temveč politična logika. Glede na vplivnost medijev in vedno bolj jasno nevarnostjo njihovega izrabljanja za demokratično ureditev, javni interes po razkritju zahtevanih informacij nedvomno prevlada nad interesom zavezanca po varovanju poslovne skrivnosti.

 

Pritožba prosilca je pravočasna, dovoljena in vložena s strani upravičene osebe.

 

IP je z dopisom, št. 0902-12/2019/2 z dne 17. 12. 2019, seznanil zavezanca s pritožbo prosilca in ga pozval na predložitev dokumentov, ki so bili predmet zahteve, na predložitev ustrezne dokumentacije. iz katere izhaja, da so predmetni dokumenti poslovna skrivnost oziroma na pojasnilo, zakaj predstavljajo poslovno skrivnost. Poleg tega je IP zavezanca pozval k morebitni opredelitvi do pritožbenih navedb in k pojasnilu, ali z zahtevanimi pogodbami svojih odvisnih družb razpolaga.

 

Zavezanec je posredoval IP odgovor, št. 170-715-ijz z dne 7. 1. 2020, s katerim je posredoval 27 dokumentov, ki jih je prepoznal kot predmet zahteve, in sicer:

 

  • pogodbe in njihove priloge ter aneksi, sklenjene z družbo Lanaka Media d.o.o. in družbo Report d.o.o. ter naročilnice izdane tema dvema družbama, pri čemer se po navedbah zavezanca vse pogodbe in naročilnice nanašajo na zakup oglasnega prostora, razen naročilnice, št. 4500341231, izdane družbi Report d.o.o., ki se nanaša na članarino za spletni dostop do medija. Zavezanec je še pojasnil, da z določenimi naročilnicami razpolaga le še v sistemih, ki jih več ne uporablja za operativno delo in je zato pripravil posnetke zaslonov ter jih vključil v priložen dokument.

 

Dalje je zavezanec v svoji izjavi navajal, da so vsi našteti dokumenti njegova poslovna skrivnost, kar naj bi izhajalo tudi iz internih aktov zavezanca in tudi iz samih pogodb, ki vsebujejo določbe o poslovni skrivnosti. Kot dokazilo je predložil tam navedene pravilnike. Našteti dokumenti so prav tako poslovna skrivnost zavezančevih poslovnih partnerjev. Sklicuje se na določbo 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki je veljal v času, ko so bili dokumenti določeni kot poslovna skrivnost in na določbe 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ter na določbe prvega in tretjega odstavka 6 a. člena ZDIJZ. Navaja, da gre pri vseh zahtevanih dokumentih, razen pri naročilnici št. 4500341231 (članarina za spletni dostop do medija) za posredovanje podatkov, katerih razkritje bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu, pri tem pa bi družbi nedvomno nastala tudi večja škoda. Pojasnjuje,da v okviru svojega poslovanja zavezanec na trgu nastopa tako v vlogi kupca kot tudi v vlogi prodajalca storitev. Pri tem so tudi pri nastopanju v vlogi kupca na določenih trgih doseženi pogodbeni pogoji sklenjenih nabavnih poslov izjemnega pomena za uspešno poslovanje družbe. Pri kupovanju blaga in storitev si zavezanec z zbiranjem konkurenčnih ponudb in s pogajanji z dobavitelji in potencialnimi dobavitelji stalno prizadeva za izbiro najboljšega in najugodnejšega ponudnika. V zadevnem primeru gre tako za kupovanje oglasnega prostora, ki ga zavezanec kupuje na trgu, kjer nastopajo različni ponudniki oglasnega prostora. Kot velik oglaševalec lahko zavezanec pri tem doseže ugodne oziroma ugodnejše pogoje nakupa kot večina drugih strank. Vendar pa so dobavitelji pripravljeni zagotoviti ugodnejše pogoje (nižje cene, večje popuste) ob upoštevanju varovanja poslovne skrivnosti. S tem se dobavitelji namreč varujejo pred pritiski drugih kupcev na njihove cene. Trg oglasnega prostora je visoko konkurenčen in specifičen ravno po tem, da lahko večji oglaševalci dosegajo veliko ugodnejše pogoje oglaševanja od javno objavljenih ponudb in cenikov prodajalcev oglasnega prostora. Morebitne ugodnejše ponudbe in popuste na svoje objavljene"cene pa so ponudniki pripravljeni zagotoviti ob upoštevanju varovanja poslovnih skrivnosti. Ker zavezanec na trgu oglasnega prostora ni edini kupec, bi razkritje podatkov, ki jih zahteva prosilec nedvomno povzročilo pritisk konkurentov - drugih kupcev - ko tudi njegovih neposrednih konkurentov, ki kupujejo oglasne storitve - na dobavitelje in s tem na trg na katerem kot kupec nastopa tožeča stranka. Konkurenčni kupci bi na podlagi razkritih podatkov lahko ugotovili ali izračunali kakšne pogoje dobave dosega zavezanec. Posledično bi dobavitelji v prihodnje zavezancu zagotavljali storitve pod manj ugodnimi pogoji, s čimer bi se povečali stroški zavezanca. Zavezanec tako meni, da je nesporno in izkazano, da bi razkritje podatkov o nabavi oglasnega prostora, vključno z doseženimi pogoji dobave (vrednosti pogodb), kot to zahteva prosilec:

i) znatno oslabilo pogajalsko pozicijo tožeče stranke pri dogovorih s tem in drugimi ponudniki, ter

ii) zaradi razkritja podatkov, ki so pri običajnem poslovanju gospodarskih družb poslovna skrivnost, zmanjšalo zaupanje tega in drugih dobaviteljev v zavezanca,

iii) kar vse bi še posebej otežilo pogajanja za boljše/nižje cene, ki jih ta ali drugi dobavitelji ne želijo razkriti drugim potencialnim kupcem storitev.

Vse navedeno bi za zavezanca posledično pomenilo višje stroške pri nabavi in otežilo samo nabavo oglasnega prostora, obenem pa tudi izboljšanje konkurenčnega položaja drugih, konkurenčnih kupcev, na trgu oglasnega prostora. Zaključi, da bi torej razkritje podatkov huje škodovali konkurenčnemu položaju zavezanca saj bi:

- konkurente napeljalo k temu, da bi takšne pogoje pri medijih zahtevali tudi zase, s čimer bi se zavezančeva konkurenčnost izrazito zmanjšala,

- medije pa bi napeljalo k temu, da bi z vpogledom v proračune pri drugih medijih zase želeli iztržiti višje proračune, na zavezanca pa bi pritisnili tako, da bi določeno ceno pogojevali z višjim proračunom.

V potrditev navedenih dejstev predlaga dokaz z zaslišanjem direktorice ene od svojih organizacijskih enot. Na koncu še poziva IP, naj v postopek kot morebitna stranska udeleženca pozove zavezančeva pogodbena partnerja, na katera se dokumenti nanašajo, saj le ti predstavljajo tudi njihove poslovne skrivnosti. Predlaga zavrnitev pritožbe v celoti.

 

Ker mora v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa in mora v postopek torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku, je IP, na podlagi prvega odstavka 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena ter 44. člena ZUP, že pred prejemom zavezančevega odgovora z dne 7. 1. 2020, z dopisoma, št. 0902-12/2019/3 in 0902-12/2019/4, oba z dne 19. 12. 2019, s pritožbo prosilca seznanil družbi Lanaka Media d.o.o., Ljubljana in Report d.o.o., Ljubljana, in ju, v postavljenem roku, pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe. IP do dneva izdaje te odločbe ni prejel njunih odgovorov. Pri tem je je bila vročitev dopisa, št. 0902-12/2019/3 za Lanaka Media, d. o. o. izkazana s fikcijo vročitve 6. 1. 2020, medtem ko dopisa, št. 0902-12/2019/4 za Report d. o. o. ni bilo mogoče vročiti, ker družba nima hišnega predalčnika. IP je z vpogledom v Poslovni register Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ugotovil, da je bila družba Report d.o.o. dne 22. 3. 2019 izbrisana, hkrati pa iz navedenega registra izhaja tudi, da je bila v 100 % lasti družbe Lanaka Media d.o.o..Glede na navedeno IP družbi Lanaka Media d.o.o. in Report d.o.o. ni štel za stranski udeleženki tega postopka.

 

K I in II . točki izreka:

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

1. Meje in obseg preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovor zavezanca z dne 23. 10. 2019, v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ, obravnaval kot zavrnilno odločbo.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Iz prosilčeve zahteve izhaja, da se ta nanaša na posredovanje pogodb, prilog in aneksov, ki so jih zavezanec in njegove hčerinske družbe sklenile z družbami, ki jih prosilec našteva v svoji zahtevi in dopolnitvi zahteve. Iz zavrnilnega odgovora zavezanca izhaja, da posluje oziroma je posloval samo z dvema od družb, ki jih prosilec našteva v svoji zahtevi in sicer, z družbo Lanaka Media d.o.o. in družbo Report d.o.o. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odgovor zavezanca, le glede razloga zavrnitve dokumentov družb Lanaka Media d.o.o. in Report d.o.o., zato je IP odločitev zavezanca presojal v tem obsegu. Prav tako ni našel razlogov, da zavezancu ne bi verjel, da z drugimi družbami, ki jih prosilec našteva v zahtevi ne oziroma ni posloval, prosilec pa tega tudi izrecno ne izpodbijal s pritožbo. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da je zavezanec IP druge dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki tudi posredoval IP.

 

Glede zahtevanih dokumentov (pogodb, aneksov in prilog), ki so jih sklenile zavezančeve odvisne družbe z družbami navedenimi v prosilčevi zahtevi, se IP strinja z navedbami zavezanca, ko je v  zavrnilnem odgovoru in dopisu z dne 7. 1. 2020 navajal, da so ti samostojni pravni subjekti, ki sklepajo svoje pogodbe samostojno, v svojem imenu in za svoj račun, ter so posledično tudi skrbniki teh pogodb, ter z njimi tudi samostojno razpolagajo. Glede na določbe 4. a člena ZDIJZ je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, namreč informacija javnega značaja, informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki ga je sklenil poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, in iz katerega med drugim izhajajo njegovi izdatki. Glede na navedeno v konkretnem primeru od zavezanca ni mogoče pričakovati, da se njegova dolžnost posredovanja informacij javnega značaja nanaša tudi na pravne posle, ki so jih sklenile njegove hčerinske družbe. Prosilec pa v zvezi s tem tudi ne podaja konkretnih pritožbenih navedb.

 

Čeprav se je prosilčeva zahteva glasila na dostop do »pogodb, aneksov in prilog«, ki jih je zavezanec sklenil s tam navedenimi družbami od leta 2010 do danes, je IP kot predmet zahteve štel tudi naročilnice, ki jih je zavezanec izdal navedenim družbam. Z vpogledom v predložene dokumente je IP namreč ugotovil, da je zavezanec z družbama Lanka Media d.o.o. in Report d.o.o. v letih od 20120 do 2014 posloval na podlagi naročilnic, ki m jih je zavezanec predložil kot predmet zahtev z izjavo z dne 7. 1. 2020. Takšno stališče je IP sprejel na podlagi dejstva, da slovenski civilno-pravni red ne pozna načela numerus clausus pravnih poslov in pogodb. Zato je naročilnice, ki jih je zavezanec izdal navedenima podjetjema štel za pravne posle, ki sodijo v obseg prosilčeve zahteve.

 

Predmet presoje IP (glede na pritožbene navedbe prosilca in posredovane dokumente) so torej naslednji dokumenti:

 

a) Dokumenti, ki se nanašajo na poslovanje zavezanca z družbo Lanaka Media d.o.o.:

- Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja št. 23/2014 s prilogo: Ponudba (predložena IP kot št. 4600005364 - Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja)

- Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja št. 6/2016 s Prilogo: Ponudba (predložena IP kot št. 4600006730 - Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja)

- Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja št. 5/2017 s prilogo: Ponudba (predložena IP kot št. 4600007997 - Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja)

- Aneks št. 1 k Pogodbi o sodelovanju na področju oglaševanja št. 5/2017 (predložen IP kot št. 6200000972 Aneks št. 1 k Pogodbi o sodelovanju na področju oglaševanja)

- Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja št. 2/2018 s prilogo: Ponudba za nadaljevanje oglaševanja (predložena IP kot št. 4600009235 - Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja)

- Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 4500002985,

- Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 4500045931,

- Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 4500104934,

- Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 5400016145,

- Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 5400018879,

- Naročilnica družbi Lanaka Media d.o.o., št. 5400020669 in

- Posnetek zaslona naročilnice družbi Lanaka Media d.o.o., št. 5400021952.

 

b) Dokumenti, ki se nanašajo na poslovanje zavezanca z družbo Report d.o.o.:

- Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja, št. 22/2014 s Prilogo: Ponudba izvajalca (predložena IP kot št. 4600005289 - Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja)

- Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja, št. 5/2016 s Prilogo: Ponudba izvajalca (predložena IP kot št. 4600006732 - Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja

- Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja, št. 4/2017 s prilogo: Ponudba izvajalca (predložena IP kot št. 4600007998 - Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja)

- Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja, št. 3/2018 s prilogama: Ponudba za nadaljevanje oglaševanja in izračunom oglasnega prostora (predložena IP kot  št. 4600009236 - Pogodba o sodelovanju na področju oglaševanja),

- Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 4500002984

- Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 4500045922

- Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 4500104936

- Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 5400016144,

- Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 5400018881,

- Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 5400020222,

- Posnetek zaslona naročilnice družbi Report d.o.o., št. 5400021951 in

- Naročilnica družbi Report d.o.o., št. 4500341231 - članarina za spletni dostop do medija.

 

 

IP ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da so vsi ti pravni posli zavezanca nastali v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom (peti odstavek 1.a člena ZDIJZ).

 

 

2. Informacije javnega značaja v obravnavanem primeru

 

IP ugotavlja, da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega opredeljeval obširneje že v svojih predhodnih odločbah[1]. Da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po ZDIJZ po prvem odstavku 1.a člena pa izhaja tudi iz sodne prakse[2].

 

Glede na to, da poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom niso zavezani po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali dokumenti, ko predmet zahteve ustrezajo pojmu informacije javnega značaja, kot jo v primeru poslovnih subjektov pred prevladujočim vplivom definira 4.a člen ZDIJZ. IP je se je do tega opredelil v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti, čeprav zavezanec v svojem odgovoru z dne 23. 10. 2019, niti v svoji izjavi z dne 7. 1. 2020 ni navajal, da zahtevani dokumenti ne bi bili predstavljali informacije javnega značaja po 4 a. členu ZDIJZ. Le-ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa med drugim informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga ali drugih storitev. V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pa je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

Po vpogledu v dokumente, ki so bili predmet zahteve, je IP ugotovil, da se vsi, (razen enega) nanašajo na zakup oglasnega prostora, medtem ko se Naročilnica št. 4500341231, nanaša na članarino za spletni dostop do medija, kar navaja tudi zavezanec v svojem dopisu z dne 7. 1. 2020. Iz ostalih predmetnih pogodb, aneksov in prilog in naročilnic namreč izhaja, da si je z njimi zavezanec kot kupec zagotovil storitve oglaševanja v/na tam navedenih medijih, ki so v lasti družb Lanaka Media d.o.o. in Report d.o.o, za kar je plačal tam navedeni strošek (pogodbeno vrednost) za različne oblike oglaševanja (npr. oglasi, spoti,…). Glede na navedeno gre, po presoji IP, v teh primerih nedvomno za takšen pravni posel, ki ga je mogoče uvrstiti v okvir »naročila blaga in drugih storitev oziroma za posel, s katerim se dosega enak učinek«, saj gre za pravni posel, iz katerega izhajajo izdatki zavezanca, ki predstavljajo zakup oglasnega prostora oziroma storitve oglaševanje v višini tam določene pogodbene vrednosti. Da so pogodbe o zakupu oglasnega prostora informacije javnega značaja po prvem odstavku 4a. člena ZDIJZ izhaja tudi iz prakse IP[3] ter iz namena novele ZDIJZ-C, ki je predvsem v preglednosti in odgovornosti upravljanja s sredstvi, s katerimi razpolagajo zavezanci. IP ugotavlja, da podatek o pogodbeni vrednosti, ki ga (poleg drugih) vsebujejo zahtevni dokumenti, izkazuje prav slednje.

 

Predmetni pravni posli (pogodbe, aneksi in naročilnice, razen naročilnice št. 4500341231) se torej nanašajo na izdatke zavezanca za zakup oglasnega prostora, kar pomeni, da gre pravne posle, ki se izkazujejo razpolaganje s sredstvi zavezanca, torej gre za pravne posle v zvezi z izdatki zavezanca. Glavni cilj novele ZDIJZ-C, je namreč bil, da se usmeri v nadzor nad izdatki. Zakonodajalec je pri oblikovanju definicije uporabil besedno zvezo »naročilo blaga«. Gre za širok pojem, saj ni mogoče predvideti vseh konkretnih pravnih poslov, ki jih sklepajo poslovni subjekti, vendar še vedno dovolj jasen, da ne moremo govoriti o pravni praznini. Pravne posle, ki naj bodo absolutno javni, je zakonodajalec opredelil po učinku, ki ga dosegajo posli, za katere so sklenjeni, ta učinek pa je, da gre za izdatek, ki ga ima zavezanec v konkretnem pravnem poslu. Navedeno pomeni, da tudi pogodba o zakupu oglasnega prostora, v kateri zavezanec nastopa v vlogi »kupca«, sodi med informacije javnega značaja, ki so opredeljene v 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno, je tako IP pri predmetnih pravnih poslih (pogodbah, aneksih in naročilnicah, razen pri naročilnici, št. 4500341231) zavezanca z družbama Lanaka Media d.o.o. in Report d.o.o., ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po določbi 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, zavezanec pa z njimi nedvomno tudi razpolaga, saj jih je posredoval IP.

 

Glede naročilnice, št. 4500341231 pa IP dalje ugotavlja, da je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru. Predmetna naročilnica se namreč nanaša na članarino zavezanca za spletni dostop do medija in kot taka ne predstavlja informacije javnega značaja kot jo opredeljuje prvi odstavek 4. a člena ZDIJZ, poleg tega pa tudi ne gre za podatke, ki bi nastali na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma bi bili z njimi neposredno povezani in bi bil za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

 

2. Izjema poslovne skrivnosti

 

Zavezanec v obravnavanem primeru zatrjuje, da so zahtevani dokumenti njegova poslovna skrivnost. IP se zato v nadaljevanju najprej opredeljuje do izjeme varstva poslovne skrivnosti kot jo določa 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo se dostop do zahtevanih informacij zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[4], ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokumente, ki so nastali pred uveljavitvijo ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe členov 39 in 40 ZGD-1, ki sta veljala pred uveljavitvijo ZPosS[5].

 

Izhajajoč iz 39. člena ZGD-1 je ugotoviti, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi so se podatki šteli za poslovno skrivnost. Prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1 pa sta nadalje določala, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

 

Zavezanec je svoji izjavi z dne 7. 1. 2020 predložil akte (pravilnike), ki naj bi zahtevane dokumente opredeljevali kot poslovno skrivnost, in sicer Pravilnik o določitvi poslovnih skrivnosti veljaven od 1. 9. 2005 do 27. 11. 2011, Pravilnik o poslovni skrivnosti veljaven od 28. 11. 2011 do 28. 4. 2019 in Pravilnik o poslovni skrivnosti veljaven od 29. 4. 2019. Pojasnil, da so podatki o dobaviteljih poslovna skrivnost v skladu s 5. členom oziroma 4. členom starih pravilnikov in v skladu s Prilogo 2 trenutno veljavnega Pravilnika o poslovni skrivnosti. S tem je zavezanec uveljavljal subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. IP je vpogledal v predložene Pravilnike in tudi v zahtevane dokumente (pogodbe, anekse in naročilnice) ter ugotovil, da so označeni kot »poslovna skrivnost«, kar pomeni, da je v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. Pri tem IP ugotavlja, da dejstvo, da je zavezanec posloval z družbama Lanaka Media d.o.o. in Report d.o.o. in podatek o tem, za kakšno vrsto pravnega posla je šlo, ni njegova poslovna skrivnost, kar v zadevi niti ni bilo sporno.

 

Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, je pa treba preveriti, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. V skladu s slednjo določbo je tako IP upošteval določbe ZDIJZ, ki opredeljujejo absolutno javne podatke. Na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ se namreč dovoli dostop do zahtevanega podatka, ne glede na izjemo varstva poslovne skrivnosti, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:

  • podatek o vrsti posla;
  • o pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun   pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja);
  • pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;
  • datum in trajanje posla;
  • enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

To so torej absolutno javno dostopni podatki, kar izhaja tudi iz sodne prakse[6]. Informacije javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom tako dejansko predstavljajo vsi pravni posli, ki predstavljajo izdatke poslovnega subjekta. Določeni deli teh pogodb sicer lahko predstavljajo poslovno skrivnost, osnovni podatki pa so praviloma vedno javno dostopni. Povedano drugače, osnovni podatki iz predmetnih pravnih poslov so javni na podlagi določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ.

 

Ker pa se je zavezanec v svojem zavrnilnem odgovoru z dne 23. 10. 2019 in v svoji izjavi z dne 7. 1. 2020 skliceval določbo tretjega odstavka 6. a člena ZDIJZ, je IP opravil presojo tudi v tem obsegu. Na podlagi navedene določbe, namreč lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ, zavrnejo dostop do teh osnovnih podatkov o poslih, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, pa ne gre za donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. Gre za izjemo od izjem, na katero se lahko sklicuje zgolj zavezanec po ZDIJZ torej poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, ki je gospodarska družba, v kateri je delež oseb javnega prava s kapitalskim ali upravljavskim deležem posamično ali skupaj 100 %, razlagati pa jo je treba ozko in strogo, saj pomeni izjemo od splošnega režima transparentnosti. IP tako poudarja, da je prosta dostopnost do osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih »pravilo«, ki ga je mogoče zgolj izjemoma omejiti, če poslovni subjekt izkaže nastanek »hujše« škode njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu«.

 

IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek, zato se zavezanec sicer lahko sklicuje na to, da bi razkritje osnovnih podatkov iz predmetnih pravnih poslov huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu, vendar pa, po presoji IP, v obravnavanem primeru zavezanec, za osnovne podatke o poslih iz prvega odstavka 6. a člena ZDIJZ, ni izkazal nastanka hujše škode za svoj konkurenčni položaj na trgu. Navedba zavezanca v izjavi z dne 7. 1. 2020, da si pri kupovanju blaga in storitev zavezanec z zbiranjem konkurenčnih ponudb in s pogajanji z dobavitelji in potencialnimi dobavitelji stalno prizadeva za izbiro najboljšega in najugodnejšega ponudnika, ne zadošča. To je namreč povsem tipično in logično ravnanje vsakega poslovnega subjekta, ki nastopa na trgu. Povsem pričakovano je, da bi vsak poslovni subjekt trdil, da bi se z razkritjem teh podatkov znatno oslabila njegova pogajalska pozicija, zmanjšalo zaupanje dobaviteljev, otežilo pogajanje za boljše oziroma nižje cene, ter da nekatere sklenjene pogodbe obsegajo klavzule o poslovni skrivnosti, zato obstaja možnost odškodninskih zahtevkov, itd.  Prav tako hude škode ne izkazujejo navedbe, da lahko zavezanec kot velik oglaševalec doseže ugodne oziroma ugodnejše pogoje nakupa kot večina drugih strank, pri tem pa so dobavitelji pripravljeni zagotoviti ugodnejše pogoje (nižje cene, večje popuste) ob upoštevanju varovanja poslovne skrivnosti. Dejstva, da delujejo poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na trgu, torej tudi zavezanec, se je zavedal že zakonodajalec, pa je kljub temu zakonom določil njihovo dolžnost posredovanja določenih informacij kot informacij javnega značaja. Zakonodajalec je namreč izhajal iz predpostavk, da gre za poslovne subjekte, ki sicer nastopajo na trgu, vendar na drugi strani razpolagajo z državnim premoženjem oziroma finančnimi sredstvi države. Znatna oslabitev pogajalske pozicije, otežitev pogajanj za nižje/boljše cene ter navedba, da bi se razkrili podatki, ki so pri običajnem poslovanju gospodarskih družb poslovna skrivnost, tako po oceni IP niso zadostna podlaga za zavrnitev dostopa do osnovnih podatkov o teh poslih. Poudariti je treba tudi, da so javne le nekatere, osnovne in taksativno določene informacije iz pogodb, ne pa pogodbe kot celota. Razkritje teh določenih podatkov pa po mnenju IP tudi ne more vplivati na pogajalska izhodišča zavezanca pri sklepanju poslov z drugimi poslovnimi subjekti v tolikšni meri, da bi mu zaradi tega nastala hujša gospodarska škoda, kot to zatrjuje zavezanec. Prav tako z razkritjem osnovnih podatkov iz predmetnih poslov ni mogoča celovita ekonomsko-poslovna ocena posamezne pogodbe, ki bi lahko koristila konkurenci zavezanca. Osnovni podatki namreč ne izkazujejo informacij o predmetu posla in drugih podrobnosti sklenjenega in izpeljanega posla. To stališče je skladno z razlogi Ustavnega sodišča RS iz odločbe, št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017, iz katere izhaja, da samo podatek o denarni vrednosti pogodbe brez korelativnega natančnega in podrobnega opisa količine in kvalitete obljubljene protistoritve dejansko ne da vseh potrebnih podatkov za celovito ekonomsko-poslovno oceno neke pogodbe, ki bi lahko koristila konkurenci zavezanca in njegovih poslovnih partnerjev. Ugotoviti pa je mogoče tudi, da zavezanec ni v ničemer konkretno opredelil te morebitne škode, ki bi lahko nastala. Prav tako ne gre za podatke o poslih, ki bi predstavljali jedro dejavnosti zavezanca (npr. pogodbene cene za posamezne stranke), zato je te presoje IP ne spremenijo niti navedbe zavezanca glede značilnosti trga oglasnega prostora. Zahtevani dokumenti predstavljajo pravne posle, ki bremenijo zavezanca za nek denarni izdatek, in ne gre za posle, ki bi bili jedro njegove dejavnosti, ob tem pa IP še enkrat poudarja da je bil eden od glavnih ciljev ZDIJZ-C je, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom. Ne nazadnje pa je treba poudariti, da se poslovni partnerji nedvomno zavedajo, da sklepajo pravne posle s poslovnim subjektom, ki je v večinski lasti države, kar pomeni, da se morajo posledično zavedati tudi določenega nadzora javnosti pri posameznih poslih. Kot to velja za sopogodbenike – subjekte zasebnega prava zavedati, ko sklepajo pogodbe z javnim sektorjem[7].

 

Izhajajoč iz tega so za utemeljitev hude škode v obravnavanem primeru neprimerne tudi navedbe zavezanca kot velikega oglaševalca na trgu. Dejstvo je, da je bil eden od glavnih ciljev ZDIJZ-C bolj učinkovito upravljanje s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države, in to preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov. To naj bi pripomoglo tudi k vzpostavitvi konkurenčnih pogojev na trgu, predvsem za male in srednje velike gospodarske družbe, ki želijo poslovati oziroma konkurirati gospodarskim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb kot je zavezanec. Zato je sklicevanje zavezanca na njegov položaj na trgu kot na velikega oglaševalca, glede na okoliščine konkretnega primera, in upoštevajoč zgornje razloge, neprimerni in z njimi ni mogoče utemeljiti hude škode za zavezančev konkurenčni položaj na trgu. Povedano drugače, ker je bil med drugim cilj ZDIJZ-C, da se vzpostavi zdravo konkurenčno okolje za vse poslovne subjekte, upoštevaje to dejstvo in dejstvo deležev, ki jih na posameznih trgih dosega zavezanec (trg telefonije, …), ter na drugi strani vse ugotovitve, zavezanec hude škode za konkurenčni položaj na trgu ne more izkazovati z z dejstvom, da je velik oglaševalec na trgu. Huda škoda za konkurenčni položaj na trgu se namreč presoja v okviru njegove primarne dejavnosti, kamor pa oglaševanje nedvomno ne spada. Med glavnimi načeli je med drugim tako ZDIJZ-C opredelil načelo večje transparentnosti poslovanja poslovnih subjektov, ki upravljajo s premoženjem in finančnimi sredstvi oseb javnega prava. V skladu s temi nameni je predlagatelj tako opredelil kot absolutno javne osnovne podatke o izdatkih poslovnih subjektov, tudi pri naročilu blaga in storitev. Pri tem IP ni mogel mimo dejstva, da v obravnavanem primeru ne gre za katerokoli gospodarsko družbo, ki deluje na trgu, ampak za gospodarsko družbo, katere večinski lastnik je Republika Slovenija. Zavezanec je namreč nastal s preoblikovanjem javnega podjetja, katerega ustanovitelj je bila Republika Slovenija in dejstvo je, da gre za gospodarsko družbo, za katero veljajo določena pravila ZDIJZ. Ob tem pa ni zanemarljivo niti dejstvo, da pogodbena stranka Lanaka Media d.o.o. glede razkritja zahtevanih dokumentov ni imela nobenih zadržkov, saj bi sicer navedeno lahko izkazovala v postopku česar pa kljub pozivu ni storila.

 

IP je tako ocenil, da so navedbe zavezanca pavšalne in ne izkazujejo hujše škode, ki bi z razkritjem predmetnih podatkov lahko nastala konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu. Posledično je odločil

da so osnovni podatki o pravnih poslih, ki so predmet zahteve in pritožbe, v konkretnem primeru prosto dostopni. Ob tem IP ugotavlja, da vsi pravni posli (pogodbe, aneksi in naročilnice) ne vsebujejo vseh podatkov iz prvega odstavka 6. a člena ZDIJZ. Tako na primer iz naročilnic ne izhaja podatek o vrsti pravnega posla, čeprav iz zavezančeve izjave izhaja, da se nanašajo na zakup oglaševalskega prosta in so bile IP kot take tudi predložene. Posledično ti podatki niso razkriti v 1. točki izreka te odločbe. Pri tem IP poudarja, da so javni samo navedeni podatki iz pogodb, aneksov in naročilnic, ne pa tudi podatki iz prilog pogodb (tj. ponudb), saj se določba prvega odstavka 6. a člena ZDIJZ nanaša na samo podatke iz sklenjenih pravnih poslov. Glede teh prilog je torej IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

3. Sklepno

 

Upoštevaje vse navadno IP ugotavlja, da je zavezanec napačno uporabil materialno pravo, ko je prosilcu zavrnil dostop do podatkov, ki so javni po prvem odstavku 6. a člena ZDIJZ. Zavezanec posledično tudi ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ o delnem dostopu do dokumenta. Ta določa, da v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[8] (19. člen). Ker je IP ugotovil, da je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, zato je pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na javne podatke iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, tako ugodil in izpodbijano odločitev zavezanca, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, v tem delu odpravil ter sam odločil o zadevi (1. točka izreka). Pri tem IP pojasnjuje, da je v 1. točki izreka te odločbe naštete dokumente določil z imenom in /ali opravilno številko in datumom, na način kot izhaja iz dokumentov samih, medtem, ko jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe označil tudi na način kot so mu bili predloženi s strani organa.

 

Glede preostalih podatkov iz zahtevanih pogodb, aneksov in naročilnic, ter glede podatkov iz prilog in glede naročilnice, št. 4500341231, za katero je IP ugotovil, da ne predstavlja informacije javnega značaja zavezanca, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe).

K III. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Npr. v odločbah št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča RS opr. št. I U 390/2015-11 in št. I U 1149/2015-16.

[3] Npr. odločba 0902-4/2016.

[4] Uradni list RS, št. 22/19.

[5] Po ustaljeni upravno sodni praksi (sodba Vrhovnega sodišče RS št. I Up 707/2004, sodba Vrhovnega sodišča RS št. I Up 1469/2006, sodba Upravnega sodišča št. I U 791/2010) organ odloča o upravni stvari po predpisih, ki so veljavni v času odločanja na prvi stopnji.

[6] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1149/2015-16 z dne 8. 7. 2015.

[7] To stališče izhaja tudi iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27, št. I U 1123/2017-13 in št. I U 1125/2017-62.

[8] Uradni list RS, št. 24/2016.