Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.09.2016
Naslov: Prosilec - Telekom Slovenije d.d.
Številka: 0902-17/2016
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval informacije v zvezi z modrim paketom. Ker mu jih ta ni želel posredovati, se je s pritožbo obrnil na IP. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije iz 4. a člena ZDIJZ, ki so jih dolžni posredovati poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom. Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-17/2016/4

Datum: 22. 9. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………………(v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 9. 2016, zoper pisni odgovor Telekoma Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), št. 70/02-ijz-jn, z dne 9. 9. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožba prosilca se zavrne.

 

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 1. 9. 2016 na zavezanca naslovil zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja. Od njega je zahteval, da mu sporoči, kdo je v Telekomu odgovoren za šlamastiko pri trženju Modrega paketa, in kakšen postopek je bil uveden zoper povzročitelja, če sploh, kakšne nepravilnosti je ugotovila tržna inšpektorica in kakšno kazen je izrekla (ki še ni pravnomočna).

 

Po prejemu zahteve je zavezanec dne 9. 9. 2016 prosilcu posredoval odgovor št. 70/02-ijz-jn, s katerim je njegovo zahtevo zavrnil. Pojasnjuje, da podatki, ki jih zahteva prosilec, niso podatki, ki bi bili v skladu s 4.a členom ZDIJZ informacije javnega značaja.

 

Zoper zavrnilni odgovor zavezanca je prosilec dne 15. 9. 2016 pri IP vložil pritožbo. Meni, da mu dostop do zahtevanih informacij omogoča 4. člen, prvi odstavek ZDIJZ. Navaja še, da gre za izigravanje več sto potrošnikov, ki so sklenili Modri paket in so jih v tržnih sporočilih zavajali, prav tako je pogodba nepoštena do potrošnikov. Prosilec IP prosi, da zadevo obravnava in ga o ugotovitvah obvesti.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/) in ugotovil, da je zavezanec, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, gospodarske družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava in kot tak sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, oz. med »nove zavezance« po 1.a členu ZDIJZ. Zavezanec je v register zavezancev sicer vpisan tudi kot izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ, vendar ne glede informacij, ki jih zahteva prosilec.

 

V predmetni zadevi je nadalje sporno, ali so informacije, ki jih je zahteval prosilec, informacije javnega značaja. Prosilec se v pritožbi namreč sklicuje na prvi dostavek 4. člena ZDIJZ, pri čemer pa IP pojasnjuje, da se ta določba za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom ne uporablja. ZDIJZ za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, kamor spada tudi zavezanec v konkretnem primeru, definicijo javnega značaja določa ožje. Ta je opredeljena v  4.a členu ZDIJZ, ki pravi, da so v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja le naslednje informacije:

1) informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (prva alineja prvega odstavka 4.a člena)

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali

- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali

- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

2) informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora,

- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in

- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (druga alineja prvega odstavka 4.a člena).

 

Prosilec je zahteval podatke v zvezi z odgovornostjo pri izvajanju Modrega paketa ter kakšne nepravilnosti je ugotovila tržna inšpektorica v zvezi s tem.

 

IP ugotavlja, da se zahtevane informacije ne nanašajo na informacije, ki jih taksativno določa 4.a člen, ker ne gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla za izdatke ali za informacije v zvezi z upravljanjem stvarnega premoženja. Prav tako pa tudi ne gre za informacije iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Informacij, ki jih je zahteval prosilec, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ torej pri zavezancu ni mogoče šteti za informacije javnega značaja.

 

IP še pojasnjuje, da ne drži navedba prosilca, da bi morale biti pri zavezancu zahtevane informacije dostopne, ker tako določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru namreč ne gre za zavezanca, ki bi bil glede zahtevanih informacij zavezan po 1. členu ZDIJZ, ampak gre za zavezanca po 1.a členu ZDIJZ. IP ob tem pojasnjuje, da je ZDIJZ obveznosti »novih zavezancev« (1.a člen) določil ožje in zgolj za taksativno naštete dokumente iz 4.a člena, in ne za vse dokumente, s katerimi poslovni subjekt razpolaga, kot to velja za organe po 1. členu ZDIJZ, za katere je definicija informacije javnega značaja podana v 4. členu ZDIJZ.

 

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. Zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica pooblaščenke

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka