Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.05.2019
Naslov: prosilec - SŽ - Tovorni promet, d.o.o.
Številka: 0902-4/2019
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec od SŽ-TP (dalje zavezanec) zahteval dostop do podatkov za tovorne vlake (vozni red in podatke v zvezi z njimi), ki vozijo na relaciji med Ljubljano in Brezovico pri Ljubljani. Zavezanec je dostop zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zavezanec izvaja dejavnost prevoza blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, ki ne sodi med obvezno gospodarsko javno službo, zato se je IP strinjal z odgovorom zavezanke, da sodi med poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu s 1.a členom ZDIJZ. Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije. IP je odločil, da tovorni vozni red in informacije v tej zvezi ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacijo javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, kar pomeni, da gre za dokumente, ki predstavljajo notranji akt zavezanke, zato ne sodijo v krog informacij, ki bi jih bila zavezanka dolžna razkriti prosilcem po ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-4/2019/3

Datum: 29. 5. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 21. 5. 2019, (dalje prosilec), zoper zavrnilni odgovor z dne 8. 5. 2019, št.: 111-1/2019-2, družbe SŽ-Tovorni promet d.o.o., Kolodvorska ul. 11, 1000 Ljubljana (dalje zavezanka), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilca se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 23. 4. 2019, dopolnjeno dne 24. 4. 2019 po elektronski poti na zavezanko naslovil zahtevo za dostop do podatkov za vlake, ki tečejo na relaciji med Ljubljano in Brezovico pri Ljubljani, in sicer:

- tovorni vozni red za pretekle 3 mesece (po dnevih in urah, lokomotive in kompozicije),

- plan tovornega voznega reda za naslednje 3 mesece (dnevi, ure, lokomotive in kompozicije)

- projekcije tovornega voznega reda za prihodnost (število tovornih kompozicij in lokomotiv/dan),

- zgodovino frekvence tovornega prevoza preteklih 40 let (tovornih vlakov/leto),

- podatke za postajo Brezovica pri Ljubljani za obdobje v preteklih 3 mesecih: številu tovornih kompozicij in lokomotiv, ki se dnevno ustavijo na železniški postaji, točne ure ustavitev kompozicij in lokomotiv in trajanje posameznih postankov.

 

Zavezanka je dne 8. 5. 2019 z dopisom zahtevo zavrnila. Ob tem je navedla, da je zahtevo prosilca obravnavala po ZDIJZ in na podlagi drugega odstavka 26. a člena tega zakona zahtevo zavrnila, ker ne gre za informacijo javnega značaja. Zavezanka je poudarila, da ima na podlagi ZDIJZ status poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava (1.a člen ZDIJZ). Slednje izhaja tudi iz registra zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence (AJPES). ZDIJZ v 4.a členu primeroma opredeljuje, kaj je informacija javnega značaja za subjekte pod prevladujočim vplivom in je kot takšna prosto dostopna vsakomur. Gre za informacije, ki se nanašajo na poslovanje za lastno interno obratovanje poslovnega subjekta kot npr. informacije iz nekaterih pravnih poslov (pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem, svetovalne, sponzorske, donatorske in avtorske pogodbe), podatki v zvezi z zaposlitvijo najvišjih vodilnih kadrov itd.. ZDIJZ daje na ta način javnosti nadzor nad gospodarnostjo ravnanja poslovnega subjekta pri poslovanju za svoje interne potrebe. Informacije javnega značaja pa ne predstavlja informacija, ki se nanaša na dejavnost, ki jo opravlja poslovni subjekt na prostem trgu, saj imajo v tem delu poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava polno svobodo gospodarske pobude in je javnosti dostop do teh informacij onemogočen. Zavezanka je zaključila, da se zahteva prosilca v celoti nanaša na dejavnost železniškega tovornega prometa, ki jo družba SŽ-Tovorni promet, d.o.o. prosto opravlja na trgu in v skladu z ZDIJZ ne predstavlja informacije javnega značaja.

 

Prosilec je pri IP vložil pritožbo z dne 16.5.2019, dopolnjeno dne 21.5.2019, v kateri je navedel, da je na zavezanko naslovil prošnjo, da mu pošlje podatke o voznem redu:- tovornih vlakov v preteklih mesecih-številu tovornih vlakov na leto v preteklih letih. Prosilec je nadalje še navedel, da je s strani zavezanke prejel odgovor, da je IP kot organ odločanja sprejel odločitev, da vozni red slovenskih železnic ni informacija javnega značaja ter da informacija o številu prepeljanih vlakov v preteklosti ni informacija javnega značaja, pri čemer se sklicuje na odločbo, ki je v njenem odgovoru v posredovanem sporočilu. Prosilec je prosil, da IP v spodnji odločbi/mnenju jasno pokaže točko, ki se nanaša na vozni red, oziroma se jasno izreče, da v navedeni odločbi/mnenju navedbe glede voznega reda ni. Na navedeno sporočilo je IP prosilcu dne 17. 5. 2019 odgovoril, da se izven pritožbenega postopka ne sme opredeljevati do odločitve organa prve stopnje. Zavezanci kot organi prve stopnje so namreč pri svoji odločitvi po ZDIJZ samostojni, prosilci pa imajo v primeru zavrnitve dostopa, pravico vložiti pritožbo, o kateri je pristojen odločati IP. Nadalje je IP še ugotovil, da iz sporočila niti ni razvidno, v kateri odločbi, ki bi jo izdal IP (kot je navedel prosilec), se je IP opredelil do vprašanja »voznega reda« v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja. V priponki, ki jo je prosilec priložil, je bil namreč zgolj odgovor oz. odločitev zavezanke v zvezi z vlogo za dostop do podatkov. Prosilec je dne 17. 5. 219 ponovno navedel, da ni prosil, da se o čemerkoli odloči, temveč, da IP poda pojasnilo glede lastne odločbe. IP je dne 20. 5. 2019 prosilcu ponovno pojasnil, da IP kot drugostopenjski organ ni pristojen dajati pojasnil, ampak lahko le odloči v okviru pritožbenega postopka. IP v zadevi še ni sprejel odločitve, temveč je prosilec zavrnilni odgovor prejel od družbe SŽ-TP d.o.o., ki je prosilca pravilno obvestila, da lahko zoper zavrnilni odgovor vloži pritožbo na IP (v skladu s 26.a členom ZDIJZ). Glede na navedeno je IP prosilcu sporočil, da bo štel njegovo zadnje sporočilo kot pritožbo zoper zavrnilni odgovor SŽ-TP d.o.o. V kolikor se s tem ne strinja ali ima še dodatne pritožbene navedbe, naj IP obvesti oz. pritožbo dopolni. Prosilec je dne 21. 5. 2019 navedel, da ga zanima, pod kateri zakon/uredbo pa sploh spada vozni red? V kolikor ne gre drugače se strinja, da daje ugovor na odgovor zavezanke.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanke v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V skladu z drugim odstavkom 2. člena Zakonom o družbi slovenske železnice (ZDSŽ) družba Slovenske železnice d.o.o. kot obvladujoča družba za izvajanje svojih dejavnosti ustanovi odvisne družbe, v katerih je večinski lastnik. Nadalje je v 3. členu ZDSŽ določeno, da družba Slovenske železnice d.o.o. kot obvladujoča družba ustanovi odvisne družbe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

- opravljanje vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture in izvajanje drugih nalog upravljavca javne železniške infrastrukture;

- opravljanje prevoza potnikov v notranjem, čezmejnem regijskem in mednarodnem železniškem prometu;

- prevoz blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.

 

Za zgoraj navedeni obseg dejavnosti je ZDSŽ v 4. členu izrecno določil, katere od teh dejavnosti sodijo med obvezno gospodarsko javno službo, in sicer prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu; vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture.

 

V tej zvezi sta bili med drugim ustanovljeni družbi SŽ - Potniški promet d.o.o. (SŽ-PP) in SŽ-Tovorni promet d.o.o. (SŽ-TP). Družba SŽ-PP v skladu z ZDSŽ izvaja obvezno gospodarsko službo prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, med tem ko družba SŽ-TP opravlja prevoz blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, ki med javno službo ne sodi.

 

Glede na navedeno to pomeni, da dejavnost prevoza blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, ki jo izvaja zavezanka SŽ-TP, ne sodi med obvezno gospodarsko javno službo, zato se IP strinja z odgovorom zavezanke, da sodi med poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu s 1.a členom ZDIJZ.

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da tovorni vozni red in informacije v tej zvezi ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacijo javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, saj ne gre za sklenjen pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti ne gre za izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Dokumenti tako predstavljajo notranji akt zavezanke, ki ne sodijo v krog informacij, ki bi jih bila zavezanka dolžna razkriti prosilcem po ZDIJZ. Ker dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, IP tudi ni presojal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, npr. izjema poslovne skrivnosti, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanke pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka