Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.01.2009
Naslov: Prosilec - Študentska organizacija Univerze v Mariboru
Številka: 090-7/2009/1
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


Številka: 090-7/2009/1
Datum: 16.01.09

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Študentske organizacije Univerze v Mariboru, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi zaradi molka in zahtevi se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
-    vseh 30 negativnih odgovorov na prošnjo za sofinanciranje projektov v letu 2007,
-    seznam 30 zavrnjenih vlog v letu 2007, ki vsebuje podatke o vlagateljih ter naslove projektov,
-    seznam odobrenih vlog v letu 2007, ki vsebuje podatke o nazivu pravne osebe, nazivu projekta, odobrena sredstva in vsoto odobrenih sredstev po pravni osebi,
-    seznam 12 odobrenih prijav, projekti neizvedeni, odpoved sredstev v letu 2007, ki vsebuje podatke o vlagateljih, naziv projekta in znesek odobrenih sredstev, ki so bila odpovedana.

2. Stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je  dne 28. 2. 2008 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka organa. V pritožbi je navedel, da je dne 6. 2. 2008 na organ naslovil zahtevo za dostop do naslednjih informacij:
- katere projekte je Komisija za interesne dejavnosti študentov (v nadaljevanju KID)   zavrnila v letu 2007,
- kako je KID obrazložila posamezne zavrnitve,
- kdo so bili prijavitelji zavrnjenih projektov,
- kateri projekti so bili v letu 2007 sprejeti,
- kdo so bili prijavitelji sprejetih projektov,
- kakšne zneske je KID odobrila posameznim projektom.

Prosilec je ob tem navedel, da mu je organ poslal uradni odgovor KID, ki pa ni odgovarjal na zastavljena vprašanja, temveč zgolj povzemal nekaj dejstev okoli KID.

Pooblaščenec je zato z dopisom št. 0900-42/2008/4, z dne 4. 3. 2008 organ pozval, da sporoči, zakaj o zahtevi prosilca ni odločil.

Organ je z dopisom z dne 16. 3. 2008 Pooblaščencu odgovoril, da  Študentska organizacija Univerze v Mariboru ni državni organ, organ lokalne skupnosti, javna agencija, javni sklad, izvajalec javne službe ali katerakoli druga oseba javnega prava. ŠOUM je bila v letu 1991 ustanovljena neposredno s strani študentov in naknadno pripoznana z Zakonom o skupnosti študentov (Ur. l. RS, št. 38/1994, v nadaljevanju ZSkuS). ŠOUM je tako pravna oseba zasebnega prava in je statusno gledano organizacijska oblika Študentske organizacije Slovenije kot samoupravne skupnosti študentov, ki je na podlagi 2. in 5. člena ZSkuS nosilka javnih pooblastil v točno določenem obsegu. Navedeno nedvoumno potrjuje tudi pravnomočna odločba Upravnega sodišča RS pod opr. št. U 572/2005-10, ki v svoji vsebini nedvomno določa, da je Študentska organizacija Univerze v Mariboru pravna oseba zasebnega prava, čemur je tudi prilagojeno njeno poslovanje v pravnem prometu.

Edino javno pooblastilo, podano Študentski organizaciji Univerze v Mariboru, je izvajanje sistema subvencioniranje študentske prehrane (pa še to podrejeno, saj je nosilka tega javnega pooblastila Študentska organizacija Slovenije), zato tudi ne morejo postopati po določbi 45. člena ZMed, sploh v luči dejstva, da se novinarsko vprašanje nedvomno ne nanaša na ta del poslovanja. Glede na dejstvo, da v tem delu nastopajo kot javnopravna organizacija, organ navaja, da je v ta namen sprejel in objavil tudi katalog informacij javnega značaja, ki je objavljen tudi na njihovi spletni strani. V tem segmentu poslovanja (tj. izvajanje sistema subvencionirane študentske prehrane) tako nedvoumno nastopajo navzven in v lastnem delovanju kot javnopravna organizacija in v tem segmentu tudi vodijo lastne poslovne knjige, prilagojene standardom javnopravnega poslovanja. Navedeno ločenost poslovanja je pod drobnogled nedavno vzela tudi Davčna uprava Republike Slovenije z uvedbo in izpeljavo davčnega inšpekcijskega nadzora in v njihovem poslovanju ni ugotovila niti ene nepravilnosti, o čemer priča tudi zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru št. DT 0610- 426/2007-2-0905-31 z dne 14. 12. 2007, katerega lahko na poziv tudi nemudoma posredujejo, v kolikor ga ne more Pooblaščenec pridobiti po uradni dolžnosti. Organ prejema sredstva za svoje delovanje (in s tem tudi sredstva za financiranje obštudijskih dejavnosti študentov) s strani Študentske organizacije Slovenije, ta pa jih dobiva neposredno s strani agencij za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, ki so dolžne del pobrane koncesijske dajatve odvajati Študentski organizaciji Slovenije. Slednja opravlja delitev tako pridobljenih sredstev preostalim organizacijskim oblikam delovanja v skladu z določbami Študentske ustave in med drugim je prejemnik teh sredstev tudi organ. Študentska organizacija Slovenije je tako edini naslovnik za del koncesijske dajatve iz naslova opravljanja dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakov in študentov, sredstva pa deli med posamezne organizacijske oblike združevanja študentov po vnaprej določenih ključih, zapisanih v Študentski ustavi, ki ima značaj notranjega (in ne oblastvenega) pravnega akta.

KID Študentske organizacije Univerze v Mariboru opravlja delitev sredstev za sofinanciranje obštudijskih dejavnosti upravičencev v skladu s sprejetim Študentskim odlokom o interesnih dejavnostih študentov z dne,16. 01. 2002 (zadnja sprememba z dne 01. 09. 2005), katerega je oblikoval in sprejel Študentski zbor ŠOUM kot najvišji organ te organizacije. Delovanje sistema sofinanciranja interesnih dejavnosti študentov je v skladu z 8. členom citiranega odloka javno razen v primerih, ko nasprotno ravnanje zahteva zaščita po varovanju osebnih podatkov ter podatkov pravnih oseb, ki kandidirajo za ta sredstva. V primeru, da omejitev javnosti ni določena s tem odlokom, o njej samostojno odloča KID, upoštevajoč pravna načela, ki urejajo varovanje osebnih podatkov. KID je prosilcu na zahtevano vprašanje odgovorila dne 21. 2. 2008, vendar v odgovoru ni podala seznama konkretnih pravnih oseb, katerim je bila vloga za pridobitev namenskih sredstev odobrena ali zavrnjena, saj je bila na seji v skladu z že navedenim 8. členom podana ocena, da bi razkritje tovrstnih podatkov pomenilo prekomeren in nedovoljen poseg v področje varovanja osebnih podatkov (zakoniti zastopniki pravnih oseb, nosilci in sodelavci projektov, ipd.), še bolj pa v sfero varovanja »poslovnih« podatkov o obravnavanih pravnih osebah. Na tem mestu gre omenit dejstvo, da je tovrstno diskrecijsko pravico navedeni komisiji s sprejetjem citiranega odloka podal  študentski zbor ŠOUM kot najvišji in neposredni izvoljeni predstavniški organ študentov Univerze v Mariboru, hkrati pa gre pri KID za kolektivni organ, v katerem večina imenovanih članov izhaja iz vrst študentov. KID je tako ravnal v sklopu danih pooblastil in oceno primernosti tovrstnega sistema lahko podajo le za tovrstno odločanje pooblaščeni (javni) organi. Navedeni kolektivni organ je tako tehtal pravico varovanja osebnih podatkov in poslovne tajnosti na eni strani ter potrebno javnost delovanja na drugi strani, zato je tudi bil podan odgovor novinarju (s tem je tudi izključen molk organa) na način, ki je statistično prikazal delovanje organa v preteklem letu, hkrati pa poskrbel za varovanje podatkov fizičnih in pravnih oseb, s čimer bi se slednji zagotovo tudi strinjali. Menimo, da komisija dobro deluje in ne favorizira določenih pravnih oseb, na kar kažejo tudi statistični podatki delovanja (kar 84% prijav odobrenih, preostalo zavrnjeno zaradi neustrezanja razpisnim pogojem), zato organ teh podatkov prosilcu v duhu dobrega sodelovanja seveda ni »skrival«. Razkritje  vseh podatkov bi po oceni komisije in organa v celoti pomenilo neupravičen poseg v sfero prijaviteljev projektov.

Pooblaščenec je z dopisom št. 0900-42/2008/5, z dne 16. 5. 2008 organ pozval, da mu posreduje vse dokumente, iz katerih izhajajo informacije, ki jih prosilec zahteva.

Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom z dne 22. 5. 2008, v katerem je navedel, da bi glede posameznih obrazložitev KID organa pripomnil, da so enake za vse zavrnjene projekte, saj komisija v skladu s Študentskim odlokom o interesnih dejavnostih študentov v Mariboru z dne 16. januarja 2002 (zadnja sprememba z dne 27. februarja 2007, v nadaljevanju Študentski odlok) diskrecijsko (seveda ob upoštevanju natančno določenih razpisnih pogojev) odloča o odobritvi oz. zavrnitvi sofinanciranja prijavljenih projektov upoštevajoč (1) obseg razpoložljivih sredstev, (2) oceno uravnoteženosti financiranja različnih področij interesnih in obštudijskih dejavnosti ter (3) interes ŠOUM za izvedbo prijavljenih projektov v 2007. K tovrstnemu ravnanju je organ v skladu z notranjimi akti upravičen in prijavitelji projektov s posredovanjem razpisne dokumentacije soglašajo s tovrstnim postopkom. Naslovni organ v postopku reševanja pritožbe prosilca Pooblaščenca poziva, da v odločbi zavzamete nedvoumno stališče o zasebnopravnem statusu Študentske organizacije Univerze v Mariboru, s čimer prosilcu v skladu s 1. členom ZDIJZ tudi zavrača dostop do teh informacij, saj ŠOUM ni organ v skladu z navedenim zakonom.

Dne 11. 9. 2008 je Pooblaščenec organ ponovno pozval, da posreduje fotokopije dokumentov, s katerimi je KID obrazloženo zavrnila projekte v letu 2007. Pooblaščenec je dne 17. 9. 2008 prejel celotno zahtevano dokumentacijo.

Pritožba je utemeljena.

1. Ali je organ zavezanec po ZDIJZ

Ker organ zanika status zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, je bilo najprej potrebno ugotoviti, ali je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.
 
Krog zavezanih organov za dostop do informacij javnega značaja je razviden iz 1. čl. ZDIJZ, ki določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Organ je študentska organizacija univerze in kot tak ena izmed organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije. 6. odst. 3. čl. ZSkuS določa, da je študentska organizacija univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda pravna oseba. Enako je določeno tudi v 69. čl. Študentske ustave (Ur. l. RS, št. 105/2002 s spremembami, v nadaljevanju ŠU) ter v 3. čl. Statuta organa. Ker iz navedenih določb izhaja zgolj, da je organ pravna oseba, ne pa tudi, za kakšno vrsto pravne osebe gre, je Pooblaščenec moral ugotoviti, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava, saj je od tega odvisno, ali je organ zavezanec po ZDIJZ.

Definicije pravne osebe javnega prava v zakonodaji ni, zato je bilo status organa potrebno presojati na podlagi kriterijev, ki so v teoriji odločilni za posamezno vrsto pravne osebe. Gre za kriterije, ki jih je razvila pravna doktrina upravnega prava in ki se uporabljajo za presojo, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava, kadar tega ne opredeli že sam zakon. Kot temeljni opredelilni element pravne osebe se najpogosteje navaja ustanovitveni akt, ki je pri pravni osebi javnega prava zakon ali drug oblastni akt (npr. uredba, odlok). Poleg tega kriterija, se kot opredelilni kriteriji navajajo še: izvajanje javnih pooblastil, izvajanje javnih nalog, uporaba prisilnih sredstev, obvezno članstvo (če gre za člansko obliko), obvezni obstoj, vpliv države na upravljanje ipd … Ker teorija med kriteriji navaja tudi izvajanje javnih pooblastil, velja poudariti, da samo izvajanje javnih pooblastil ne more biti odločilni kriterij za umestitev določene pravne osebe med pravne osebe javnega prava, saj lahko javno pooblastilo dobijo tudi pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe. Vse kriterije je potrebno obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora.
 
Ob tem pa velja poudariti, da načelo numerus clausus statusnih oblik pravnih oseb, ki za pravne osebe zasebnega prava velja dosledno, v javnem pravu dopušča izjeme. Razlog je v tem, da lahko država z oblastnim aktom (npr. z zakonom) vedno ustanovi posebno pravno osebo javnega prava in ji določi status sui generis. Obstajajo pa tudi oblike, ki imajo status z elementi pravnih oseb javnega in zasebnega prava in pri teh je določitev statusa in s tem povezanih pravnih predpisov še posebej problematična (več o tem knjiga Pravne osebe, prof. dr. Verice Trstenjak, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 100 - 106).

Pooblaščenec ugotavlja, da kljub temu, da organ ni bil ustanovljen neposredno z zakonom, ta nedvomno je pravna oseba javnega prava in je kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Skladno z 71. čl. ŠU je namreč študentska organizacija univerze ustanovljena, ko se na pisno pobudo najmanj trideset odstotkov študentov te univerze, v skladu s ŠU in akti, sprejetimi na osnovi ŠU, izvedejo volitve v najvišje predstavniško telo teh študentov in ko to telo sprejme najvišji akt študentske organizacije z dvotretjinsko večino. Iz 70. čl. ŠU pa izhaja, da ko je študentska organizacija univerze ustanovljena, se vanjo združujejo vsi študenti posamezne univerze. Študentje posamezne univerze se lahko združujejo samo v eno študentsko organizacijo univerze (II. odst. 70. čl. ŠU). Iz navedenih določb je razvidno, da je članstvo v organu obvezno, oziroma neodvisno od volje članov, kar je eden izmed kriterijev za opredelitev pravne osebe javnega prava. Študent posamezne univerze namreč potem, ko je študentska organizacija te univerze ustanovljena, nima možnosti izbire (možnosti ne-vstopa v študentsko organizacijo), pač pa avtomatično postane član študentske organizacije.

Kot je že bilo pojasnjeno, velja za pravne osebe zasebnega prava, za razliko od pravnih oseb javnega prava, dosledno načelo numerus clausus. To pomeni, da lahko ustanovitelji ustanovijo le katero od pravnih oseb, ki jo pravni red izrecno ureja. Po strukturi lahko pravne osebe zasebnega prava v Sloveniji razvrstimo v korporacije (društvo, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba, zadruga, družba za vzajemno zavarovanje in gospodarsko interesno združenje), pravne osebe societetnega tipa (družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba) in ustanove (gre za pravne osebe tipa universitas bonorum z namenskim premoženjem, ki nimajo ne članov, ne drugih upravičencev s članskimi upravičenji). V Sloveniji pa bi lahko v to skupino uvrstili še zasebne zavode, ki jih zakonodaja delno in nesistemsko ureja (več o tem knjiga prof. dr. Verice Trstenjak: Pravne osebe GV založba, Ljubljana, 2003, str. 442 - 474). Organ ne predstavlja nobene izmed navedenih oblik, kar a contrario pomeni, da gre lahko le za pravno osebo javnega prava. Tudi v javnem pravu obstajata dve osnovni obliki pravnih oseb, in sicer korporacija, ki temelji na združenju oseb ter sklad oziroma ustanova, ki temelji na skupnosti premoženja. Posebni pravni osebi javnega prava sta še zavod in agencija, poleg teh pa, kot rečeno, obstajajo tudi pravne osebe javnega prava sui generis. Glede na to, da organ predstavlja organizirano skupnost študentov, gre v konkretnem primeru za korporacijo, in sicer za t.i. osebno korporacijo. Osebne korporacije temeljijo na združenju oseb, ki jih povezujejo enaki poklici ali druge sorodne lastnosti ali cilji (gospodarski, kulturni ipd.). Kot primer osebnih korporacij teorija najpogosteje navaja različne zbornice (npr. zdravniško, lekarniško, notarsko, odvetniško), med drugim pa tudi javnopravno organizirana študentska združenja (prim. knjiga Pravne osebe, prof. dr. Verice Trstenjak, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 108).

Organ je tudi nosilec javnega pooblastila, in sicer mu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo javno pooblastilo za dejavnost prodaje bonov subvencionirane študentske prehrane. Izvajanje javnih pooblastil je naslednji kriterij, ki govori v prid temu, da je organ pravna oseba javnega prava, nekateri pa ta kriterij vidijo celo kot odločujoč pri umestitvi določene pravne osebe med pravne osebe javnega prava. Kljub temu, da gre za močan opredelilni element, Pooblaščenec vendarle ponovno opozarja na zgoraj zapisano, to je, da izvajanje javnega pooblastila predstavlja zgolj enega izmed kriterijev, ki šele skupaj z ostalimi kriteriji lahko opredeli pravno osebo kot pravno osebo javnega prava.
 
Da gre pri organu za izrazito javnopravno sfero delovanja in nikakor ne za pravno osebo zasebnega prava, izhaja tudi iz določb, ki opredeljujejo cilje in dejavnosti študentskih organizacij. V 15. čl. ŠU je tako določeno, da so cilji ŠOS in njenih organizacijskih oblik učinkovito zastopati interese študentov in se zavzemati za njihovo uresničevanje z namenom izboljševati študijske in socialne razmere ter razvijati druge interesne dejavnosti študentov in mlade populacije, 16. čl. ŠU pa določa, da ŠOS in njene organizacijske oblike v skladu z zakonom in določili ŠU opravljajo naslednje dejavnosti:
1. sprejemajo, organizirajo in izvajajo programe interesnih oziroma obštudijskih dejavnosti študentov na področju kulture, izobraževanja, športa, tehnične kulture, turizma, mednarodnega sodelovanja, javnih občil in drugih področjih interesnega oziroma obštudijskega delovanja študentov, na področjih interesnega in obštudijskega delovanja študentov, določenih z nacionalnim programom visokega šolstva in drugimi nacionalnimi programi, ki se financirajo iz državnega proračuna ter drugih virov, razen če ni z zakonom ali s tem aktom drugače določeno,
2. sprejemajo, organizirajo in izvajajo programe, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj študentov,
3. se zavzemajo za kakovostno in javno dostopno visoko šolstvo v Republiki Sloveniji,
4. zagotavljajo pogoje za delovanje in razvoj interesnih oziroma obštudijskih oblik združevanja študentov,
5. zagotavljajo sodelovanje študentov pri upravljanju lokalnih zadev, ki jih občina, mestna občina ali širša samoupravna lokalna skupnost ureja samostojno na področjih, ki vplivajo na življenje in delo študentov,
6. zagotavljajo vpliv študentov pri upravljanju javnih zadev in pri delu državnih in drugih organov,
7. zagotavljajo vpliv študentov pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo življenje in delo študentov,
8. imenujejo predstavnike študentov v organe in delovna telesa mednarodnih organizacij in skupnosti, katerih članica je Republika Slovenija in v katerih sodelujejo predstavniki študentov,
9. zagotavljajo sodelovanje študentskih predstavnikov v organih odločanja in upravljanja visokošolskih zavodov in državnih organih, ki so dolžni zagotoviti sodelovanje študentskih predstavnikov v skladu z zakonom,
10. opravljajo gospodarske in druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje teh dejavnosti,
11. zavzemajo študentska stališča do družbenih vprašanj,
12. opravljajo druge naloge in dosegajo druge cilje, določene s študentsko ustavo in drugimi akti, sprejetimi na podlagi študentske ustave.
Skoraj identično so cilji in dejavnosti organa opredeljeni tudi v 12. čl. Statuta organa. Iz navedenih določb je jasno razvidno, da pri organu ne gre za uresničevanje zasebnih interesov, pač pa za delovanje v širšem javnem interesu. Gre za širše javno delovanje, ki ni strogo vezano zgolj na delovanje v okviru univerze, pač pa ima organ vpliv na vse organizacije, institucije in skupnosti, ki imajo kakršenkoli vpliv na položaj študentov.

Na javnopravni status organa kaže tudi njegov način financiranja. 9. čl. ZSkuS tako določa, da ŠOS pridobiva sredstva za delovanje iz:
- republiškega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti,
- proračunov organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije,
- prispevkov študentov,
- prihodkov od dejavnosti, ki jih opravlja za uresničevanje nalog in ciljev,
- prihodkov od lastnega premoženja,
- dotacij, daril ter drugih virov.
Študentska organizacija univerze pridobiva sredstva za delovanje iz virov iz prejšnjega odstavka in iz koncesijskih dajatev v višini 10% od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov, ki jo zaračunavajo organizacije za posredovanja začasnih in občasnih del študentov v skladu s predpisi na področju zaposlovanja. Način obračunavanja koncesijske dajatve se določi s pogodbo o koncesiji (2. odst. 9. čl. ZSkuS). V. odst. 9. čl. ZSkuS pa določa, da ŠOS ter njene organizacijske oblike s premoženjem razpolagajo v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno. V 3. odst. 87. čl. ŠU je določeno, da ŠOS pridobiva sredstva za svoje delovanje in za delovanje svojih organizacijskih oblik iz naslova koncesijskih dajatev v višini 10% od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela, ki jih zaračunavajo agencije za posredovanje občasnih in začasnih del v skladu s predpisi na področju zaposlovanja ter drugih virov, določenih v 9. členu ZSkuS, v skladu s pogodbo iz tretjega odstavka 9. člena ZSkuS. Delitev tako zbranih sredstev pa je natančno urejena v 88. čl. ŠU, po katerem se sredstva, zbrana na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena, delijo med ŠOS in njene organizacijske oblike na naslednji način:
 - 3,1 % se nameni za delovanje Študentske organizacije Slovenije,
- 63,9 se nameni delovanju študentskih organizacij univerz, in sicer: 38,6 % za delovanje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, 20,3% za delovanje Študentske organizacije Univerze v Mariboru in 5% za delovanje Študentske organizacije Univerze na Primorskem,
- 33% se nameni za delovanje študentskih klubov.
Iz navedenega je razvidno, da se organ preko ŠOS financira v prvi vrsti s sredstvi iz državnega proračuna ter proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti, pri čemer je vnaprej določeno, kakšen delež sredstev, ki jih zbere ŠOS, pripada organu. Organ pa je z zakonom tudi omejen pri razpolaganju s svojim premoženjem, in sicer je pri razpolaganju omejen z namenom, za katerega je bilo premoženje pridobljeno.

Pri tem bi Pooblaščenec še opozoril, da samo dejstvo ne - vpisa v informativni katalog organov, ki ga po določilu 3. odst. 1. čl. ZDIJZ na svetovnem spletu objavi in redno osvežuje Ministrstvo za javno upravo na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Republike Slovenije, ne pomeni, da takšna organizacija ali druga oseba ne sodi med zavezance po ZDIJZ. Katalog je namreč zgolj informativnega značaja in nima narave pravnega akta, kar pomeni, da je lahko tudi organizacija ali druga oseba, ki sicer ni uvrščena v katalog, prav tako zavezanec po ZDIJZ, če sodi v eno od opisanih kategorij (več Komentar zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s  soavtorji, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2005, str. 66).

8. čl. ZDIJZ nadalje nalaga organom, da so dolžni redno vzdrževati in na primeren način objavljati (uradno glasilo, svetovni splet, ipd.) ter dati na vpogled prosilcu po vsebinskih sklopih urejen katalog informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga. Pooblaščenec ugotavlja, da organ svojo dolžnost izpolnjuje, saj ima na svoji spletni strani pravilno objavljen katalog informacij javnega značaja
(http://www.soum.si/fileadmin/dokumenti/knjiznica_dokumentov/dokumenti/Akti/katalog_informacij_javnega_znacaja.pdf, dostopno dne 29. 2. 2008), kjer natančno, v skladu z ZDIJZ, obvešča javnost, kako lahko pridobijo informacije javnega značaja.

Glede na vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je organ pravna oseba javnega prava in kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Podanih je namreč več elementov, ki organ opredeljujejo kot pravno osebo javnega prava: organ ni organiziran v nobeni od statusnopravnih oblik, v katerih lahko obstajajo osebe zasebnega prava, članstvo v organu je za študente Univerze v Mariboru obvezno oziroma neodvisno od njihove volje, organ je nosilec javnega pooblastila, cilji in dejavnosti organa so izrazito javnopravne narave, organ pa posredno pridobiva sredstva tudi iz republiškega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti. Vsi navedeni elementi kot celota opredeljujejo organ kot pravno osebo javnega prava, ob tem pa organ tudi ni bil ustanovljen v nobeni izmed oblik, ki jih za pravne osebe zasebnega prava izrecno predvideva pravni red RS.

2. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v I. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.

Informacija javnega značaja je po določilu I. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Ker je organ v dopisih z dne 16. 3. 2008 in 22. 5. 2008 izključno pojasnjeval, da ni zavezanec po ZDIJZ, ni pa se konkretno opredelil do dokumentov, ki jih zahteva prosilec, temveč se je zgolj na splošno skliceval na pravico varovanja osebnih podatkov in poslovne tajnosti, je Pooblaščenec nadalje najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike.

4. Kriterij materializirane oblike in delovno področje organa

Kot izhaja iz vložene zahteve, je prosilec zahteval informacije:
- katere projekte je KID zavrnila v letu 2007,
- kako je KID obrazložila posamezne zavrnitve,
- kdo so bili prijavitelji zavrnjenih projektov,
- kateri projekti so bili v letu 2007 sprejeti,
- kdo so bili prijavitelji sprejetih projektov,
- kakšne zneske je KID odobrila posameznim projektom.

Organ je Pooblaščencu posredoval naslednje dokumente:
-    fotokopijo negativnega odgovora na prošnjo za sofinanciranje projektov z dne 14. 8. 2008, s pojasnilom v dopisu z dne 22. 5. 2008, da so vse obrazložitve enake za vse zavrnjene projekte,
-    seznam zavrnjenih vlog v letu 2007, ki vsebuje podatke o vlagateljih ter naslove projektov,
-    seznam odobrenih vlog v letu 2007, ki vsebuje podatke o nazivu pravne osebe, nazivu projekta, odobrena sredstva in vsoto odobrenih sredstev po pravni osebi,
-    seznam odobrenih prijav, pri katerih projekt ni bil izveden in so se prijavitelji sredstvom odpovedali. Seznam vsebuje podatke o vlagateljih, naziv projekta in znesek odobrenih sredstev, ki so se jim prijavitelji naknadno odpovedali.

Pooblaščenec z vpogledom v posredovano dokumentacijo ugotavlja, da organ z informacijami, ki so predmet zahteve prosilca, razpolaga v materializirani obliki. Zahtevane informacije nedvomno sodijo tudi v delovno področje organa, saj organ zagotavlja interesne dejavnosti študentov z izvajanjem lastne dejavnosti in s sofinanciranjem programov društev, zvez društev, zavodov, samoupravnih skupnosti študentov, samoupravnih lokalnih skupnosti in ustanov, ki izpolnjujejo pogoje Študentskega odloka o interesnih dejavnostih študentov v Mariboru, o katerih odloča KID. To pomeni, da  predmet zahteve za dostop do informacije javnega značaja izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
 
5. Stranski udeleženci v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi prijaviteljev za sofinanciranje projektov v letu 2007, o katerih je odločala KID, je Pooblaščenec, z dopisom št. 0900-42/2008/ od 8- do 36, z dne 22. 9. 2008, po določilu 43. in 44. člena ZUP, prijavitelje, katerih projekti so bili zavrnjeni ali so se naknadno odpovedali sredstvom, pozval, da se izjasnijo o tem, ali prijavljajo stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije: katere projekte je KID zavrnila v letu 2007, kako je KID obrazložila posamezne zavrnitve, kdo so bili prijavitelji zavrnjenih projektov, za njih predstavljajo katero izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Pooblaščenec pri tem poudarja, da v obravnavanem primeru niso podani razlogi, na podlagi katerih bi moral Pooblaščenec v postopek pozvati prijavitelje sprejetih projektov, ki so od organa prejeli določena sredstva, glede katerih je odločil, da naziv pravne osebe, naslov projekta in znesek odobrenih sredstev, predstavljajo informacijo javnega značaja. Bistvo pravnega varstva, ki ga urejata 9. in 44. čl. ZUP, je namreč po oceni Pooblaščenca v tem, da se stranki da možnost sodelovati v postopku vselej, ko bi lahko izjava stranke kakor koli vplivala na odločitev organa oz. na samo odločbo. Zagotovo pa ni namenjena temu, da se na ta način določeno stranko seznanja s samim postopkom, kljub dejstvu, da ta stranka s svojo izjavo nikakor ne more vplivati na odločitev organa. Zato je po mnenju Pooblaščenca potrebno vsakokrat posebej presojati, ali gre v obravnavanem primeru dejansko za stranko, ki ji je potrebno dati položaj stranskega udeleženca, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Stranski udeleženec je namreč v upravnem postopku le oseba, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravni interes v upravni zadevi. »Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku.« (dr. Vilko Androjna, dr. Erik Kerševan: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 164). Pri navedenih prijaviteljih, ki so prejeli določena sredstva od organa, takšnega materialnopravnega predpisa, ki bi nakazoval razmerje do upravne zadeve dostopa do informacij javnega značaja, ni mogoče zaslediti. Na samo odločitev o upravni zadevi tako prijavitelji sprejetih projektov, ki so od organa prejeli določena sredstva, ne bi mogli vplivati. V temelju gre namreč za pravno, ne pa dejansko vprašanje.

Glede na dejstvo, da je podatek o tem, kdo so bili prijavitelji zavrnjenih projektov, ena izmed zahtev prosilca, Pooblaščenec poudarja, da v odločbi ne sme imenovati prijaviteljev, ki so bili pozvani v postopek, saj bi s tem razkril informacijo, ki jo lahko prosilcu posreduje zgolj organ, ki  razpolaga z zahtevano informacijo. Pravica posredovanja informacije namreč pripada prvostopenjskemu organu. Razkritje informacij, ki jih zahteva prosilec, s strani Pooblaščenca, bi tako pomenilo poseg v pravno varnost in pristojnost prvostopenjskega organa. Takšno stališče izhaja tudi iz 12. čl. ZInfP, ki strankam, do pravnomočnosti odločbe Pooblaščenca, prepoveduje pregled zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije. Po pravnomočnosti odločbe Pooblaščenca, pa je vpogled omejen v obsegu, dovoljenem s pravnomočno odločbo Pooblaščenca.

Na poziv Pooblaščenca se je od 36 pozvanih prijaviteljev, odzvalo 6. Od teh so štirje navedli, da ne vstopajo v postopek in da zahtevane informacije ne predstavljajo izjem, določenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Dva pa sta navedla, da sicer ne vstopata v postopek kot stranska intervenienta, da pa zahtevane informacije za njiju predstavljajo izjemo v skladu s 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pri tem nista konkretno navedla niti katere informacije predstavljajo izjemo niti katero izmed 11. izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, bi zahtevane informacije lahko vsebovale.

Pooblaščenec ugotavlja, da noben od pozvanih prijaviteljev ne predstavlja stranskega udeleženca, ki bi imel zaradi varstva svojega pravnega položaja pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec je namreč lahko samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravni interes v upravni zadevi. V obravnavanem primeru pa nobeden od pozvanih prijaviteljev ni izkazal, niti zatrjeval varovanja kakšne svoje pravne pravice ali pravne koristi.

6. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ

Ker se je organ zgolj na splošno skliceval na pravico varovanja osebnih podatkov in poslovne tajnosti, ki bi jih lahko dokumenti vsebovali, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od izjem, določenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno delno ali v celoti zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov.

Dokumenti, ki so predmet zahteve, so nastali v okviru postopka sofinanciranja društev, zveze društev, zavodov, samoupravnih skupnosti študentov in ustanov, ki (1) izvajajo študentske programe posebnega pomena ali (2) ki na podlagi izdanega razpisa naslovijo vlogo za posamezen projekt interesnih dejavnosti študentov. Postopek sofinanciranja je urejen v Študentskem odloku, na podlagi 33. in 72. čl. Statuta organa. V 8. čl. Študentskega odloka je navedeno, da je delovanje sistema sofinanciranja interesnih dejavnosti študentov javno, razen v primerih, ko nasprotno ravnanje zahteva zaščita po varovanju osebnih podatkov ter podatkov pravnih oseb, ki kandidirajo za sredstva. V primeru, da omejitev javnosti ni določena s tem odlokom, o njej samostojno odloča KID, upoštevajoč pravna načela, ki urejajo varovanje osebnih podatkov. Sredstva za sofinanciranje programov interesnih dejavnosti študentov so odhodki organa, namenjeni za sofinanciranje društev, zveze društev, zavodov, samoupravnih skupnosti študentov, ustanov in za sofinanciranje programov interesnih dejavnosti študentov ter enkratnih finančnih pomoči posameznikom (9. čl. Študentskega odloka). Naloge, ki izhajajo iz tega odloka, izvaja KID, ki jo s sklepom imenuje Študentsko predsedstvo organa.

Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje in v katerih se nahajajo informacije, ki jih prosilec zahteva, ne predstavljajo nobene od izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Posebej pa se je Pooblaščenec opredelil do splošnih navedb organa, glede pravice do varovanja osebnih podatkov in poslovne tajnosti.

a) varstvo osebnih podatkov

Sofinanciranje s strani organa je, kot rečeno, namenjeno društvom, zvezam društev, zavodom, samoupravnim skupnostim študentov in določenim ustanovam, kar pomeni, da ni namenjeno posameznim fizičnim osebam, zato dokumenti, ki so predmet presoje, ne vsebujejo osebnih podatkov. Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je namreč osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Osebne podatke ima tako lahko le posameznik, kot fizična oseba, ne pa tudi pravna oseba, zato pri prijaviteljih, ki so zgolj pravne osebe, naziv pravnega subjekta brez dvoma ne predstavlja varovanih osebnih podatkov. Izjema glede obstoja osebnega podatka je dokument: Negativni odgovor na prošnjo za sofinanciranje projektov z dne 14. 8. 2008, ki je podpisan s strani predsednice KID. Vendar tudi navedeni osebni podatek ni varovan osebni podatek, saj predsednica predstavlja navedeno komisijo in je na takšnem dokumentu navedena v okviru svoje funkcije, ki jo opravlja. Podatek o imenu in priimku predsednice KID je javno dostopen podatek, tudi na spletni strani organa. Pooblaščenec zato ne vidi razloga, da ne bi bil dostopen ta isti podatek na drugem dokumentu, ki za posamezne prijavitelje predstavlja nekakšen zaključek postopka prijave za sofinanciranje projekta. Ker je organ v dopisu z dne 22. 5. 2008 posebej pojasnil, da so vse obrazložitve enake za vse zavrnjene projekte, je Pooblaščenec presojal zgolj dokument izdan enemu prijavitelju, saj vsi vsebujejo enako vsebino. Razlika je zgolj v naslovniku in nazivu projekta, s katerim je prijavitelj sodeloval v postopku pridobitve sredstev organa.

Na podlagi navedenega  Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki so predmet zahteve prosilca in se nahajajo v zgoraj navedenih dokumentih, ne predstavljajo izjeme po 3. točki 1. odst. 6. čl.  ZDIJZ.

b) poslovna skrivnost

Glede na splošno zatrjevanje organa do pravice varovanja poslovne tajnosti, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme po 2. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. To pomeni, da je poslovna skrivnost, ki lahko predstavlja izjemo po ZDIJZ, vezana zgolj na ZGD-1, v katerem je že na podlagi 1. odst. 3. čl. jasno določeno, kdo se lahko na poslovno skrivnost sklicuje oz. komu je institut varstva konkurenčne prednosti namenjen. Namenjen je gospodarskim družbam, ki so na podlagi ZGD pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, pa tudi družbam, ki v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna (ob smiselni uporabi 3. čl. ZGD). Gospodarske družbe se lahko organizirajo samo v eni izmed oblik, ki jih eksplicitno določa 3. odst. 3. čl. ZGD-1. Pa vendar v  teoriji ni sporno, da imajo lahko poslovne skrivnosti celo subjekti civilne družbe, ki se v pretežnem delu svojega delovanja sploh ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Takšni primeri so na primer društva, nevladne organizacije ali verske skupnosti, ki lahko zlasti, kadar se prijavljajo na razpise za subvencije javnega sektorja, le temu posredujejo podatke o svojem članstvu, dejavnostih, finančnem položaju, načrtih, razpolaganju z nepremičninami ipd. Njihove zaupne informacije je potrebno varovati analogno poslovnim skrivnostim gospodarskih družb. V tem smislu se lahko razume tudi določbo v Študentskem odloku, ki v 8. čl. zahteva zaščita po varovanju podatkov pravnih oseb, ki kandidirajo za sredstva. Toda tudi takšne določbe ni mogoče razumeti oziroma razlagati ločeno od smisla instituta poslovne skrivnosti, s čimer se lahko varujejo zgolj podatki, ki za subjekte pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu in katerih javnost bi subjektu povzročila občutno škodo.

Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 39. čl. ZGD je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, saj ima le ta praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu v katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Zakonodajalec je izrecno predpisal izvedbo škodnega testa, kar pomeni, mora subjekt, čigar poslovno skrivnost je treba varovati, z navedbo in natančno obrazložitvijo preteče škode in concreto in ne zgolj in abstracto dokazati, da bi škoda zares utegnila nastati. Temu stališču Pooblaščenca je v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008, pritrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zapisalo: »Sodišče prav tako pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe, da glede na to, da izbrani ponudnik šteje kot poslovno skrivnost ceno in ostale elemente pogodbe ter informacije, povezane z osnovnimi elementi pogodbe, ni pa navedel v podporo navedenih stališč nobenih argumentov, zgolj generalno zatrjevanje, brez obrazložitve škodljivih posledic, v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po 2. odstavku 39. čl. ZGD. Pravilen je tudi zaključek tožene stranke, da vsebina dokumentov, ki se pokažejo prosilcu, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, če nobeden od preostalih subjektov, ki so bili udeleženi v postopku, ni pokazal interesa za varstvo informacij, ki bi potencialno lahko predstavljale poslovno skrivnost.«.

b. 1  seznam zavrnjenih projektov v letu 2007, negativni odgovor na prošnjo za sofinanciranje projektov v letu 2007 in odpoved sredstvom v letu 2007

Pozvani prijavitelji, katerih projekti so bili zavrnjeni ali so se naknadno odpovedali sredstvom, niso vstopili v postopek, prav tako pa tudi niso zatrjevali, da bi takšen podatek: naziv prijavitelja, naziv projekta in obrazložena zavrnitev projekta, predstavljala njihovo poslovno skrivnost. Zgolj dva pozvana prijavitelja, ki niti nista želela vstopiti v postopek kot stranska udeleženca, sta navedla, da zahtevani podatek za njih predstavlja izjemo iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, brez konkretnih navedb, za katero izjemo gre, zato takšne navedbe niti ni mogoče presojati.

Pooblaščenec na podlagi vpogleda v dokumente, ki so predmet presoje:
-    fotokopija negativnega odgovora na prošnjo za sofinanciranje projektov z dne 14. 8. 2008,
-    seznam zavrnjenih vlog v letu 2007, ki vsebuje podatke o vlagateljih ter naslove projektov,
-    seznam odobrenih prijav, pri katerih projekt ni bil izveden in so se prijavitelji sredstvom odpovedali. Seznam vsebuje podatke o vlagateljih, naziv projekta in znesek odobrenih sredstev, ki so se jim prijavitelji naknadno odpovedali.

ugotavlja, da le ti ne izpolnjujejo kriterijev niti po 1. niti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1. Dokumenti kot taki, s podatki o nazivu prijavitelja, nazivu projekta ter znesek odpovedanih sredstev, niso označeni za poslovno skrivnost, kar je sicer logično, saj je dokumente ustvaril organ. Prav tako pa Pooblaščenec ocenjuje, da informacije, ki so predmet presoje, ne morejo vplivati na tržni konkurenčni položaj prijaviteljev na način, da bi jim javnost teh podatkov povzročila občutno škodo. Iz informacij, ki so predmet presoje, zgolj izhaja, da je konkretni prijavitelj želel pridobiti določena sredstva organa za posamezen projekt oziroma, da se je odpovedal določenim sredstvom, ni pa razvidno kakšna je vsebina programa in morebitna znanja, izkušnje, ki bi morebiti lahko poslabšala konkurenčni položaj prijavitelja v prihodnjih prijavah na podobne razpise.

Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem teh informacij, prijaviteljem, nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v navedenih dokumentih ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD.

b. 2  seznam odobrenih vlog - projektov v letu 2007

Povsem enaka obrazložitev, kot za dokumente navedene pod b.1, velja tudi za seznam odobrenih vlog v letu 2007, ki vsebuje podatke o nazivu pravne osebe, nazivu projekta, odobrena sredstva in vsoto odobrenih sredstev po pravni osebi, za katerega Pooblaščenec prav tako ugotavlja, da ne izpolnjuje kriterijev poslovne skrivnosti, niti po 1. niti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1. Pooblaščenec ga obravnava ločeno iz razloga, ker Pooblaščenec v postopek ni pozval prijaviteljev, navedenih na tem seznamu, saj gre v danem primeru vendar le za posredno porabo javnih sredstev. Sredstva za sofinanciranje programov interesnih dejavnosti študentov so namreč odhodki organa in ker se organ preko ŠOS financira v prvi vrsti s sredstvi iz državnega proračuna ter proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti, gre vsekakor za posredno porabo javnih sredstev. To pomeni, da je ime prijavitelja in naslov projekta v neposredni povezavi s podatkom o porabi javnih sredstev, zato gre nedvomno za informacijo javnega značaja. Tudi Študentski odlok v osnovi izhaja iz načela javnosti postopka, saj jasno določa, da je delovanje sistema sofinanciranja interesnih dejavnosti študentov javno. Pri izbranih projektih to pomeni, da so prejemniki sredstev, v skladu s 40. čl. Študentskega odloka, pri izvedbi projekta dolžni skrbeti za pojavnost organa kot vira sredstev. Na podlagi navedenega ni nobene dileme, da informacije, ki jih prosilec zahteva in se nahajajo v navedenem seznamu, že pojmovno ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, ne more veljati za poslovno skrivnost. Tudi na spletni strani organa www.soum.si/razpisno_sofinanciranje/organizacije_ki_jih_soum_sofinancira/ so  navedene organizacije, ki jih organ sofinancira. Res je, da ob tem niso navedeni nazivi projektov in znesek odobrenih sredstev, vendar z vidika transparentnosti postopka, je javnost teh podatkov nujen pogoj, da sploh lahko govorimo, da je postopek sofinanciranja javen.

Ker je Pooblaščenec odločil, da v obravnavanem primeru ni podana nobena od izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na podlagi katere se lahko dostop do zahtevane dokumentacije zavrne, je nadaljnja argumentacija sicer nepotrebna. Kljub temu se Pooblaščencu zdi na mestu, da opozori tudi na 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki med drugim določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo denarja davkoplačevalcev.

7. Zaključek

Pooblaščenec je po pritožbi prosilca, na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP, zadevo rešil po dokumentih ter odločil sam, tako kot je navedeno v izreku odločbe. Organ je dolžan zagotoviti dostop do informacije javnega značaja, in sicer je prosilcu dolžan v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
-    vseh 30 negativnih odgovorov na prošnjo za sofinanciranje projektov v letu 2007,
-    seznam 30 zavrnjenih vlog v letu 2007, ki vsebuje podatke o vlagateljih ter naslove projektov,
-    seznam odobrenih vlog v letu 2007, ki vsebuje podatke o nazivu pravne osebe, nazivu projekta, odobrena sredstva in vsoto odobrenih sredstev po pravni osebi,
-    seznam 12. odobrenih prijav, projekti neizvedeni, odpoved sredstev v letu 2007, ki vsebuje podatke o vlagateljih, naziv projekta in znesek odobrenih sredstev, ki so bila odpovedana,
kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za ugoditev zahtevi, to pomeni, da je pritožba zaradi molka utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP o zahtevi prosilca odločil in podal tudi razloge za ugoditev zahtevi. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Mariboru, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                               
Svetovalka Pooblaščenca                                      


Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka