Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.04.2008
Naslov: Prosilec - Študentska organizacija Univerze v Mariboru
Številka: 021-6/2008/1
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča
Sodba Vrhovnega sodišča


Datum: 17.04.08
Številka: 021-6/2008/1

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Študentske organizacije Univerze v Mariboru, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:

1.    Pritožbi zaradi molka in zahtevi se ugodi.

2.    Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
-    izpolnjene obrazce za vložitev kandidature za volitve leta 2005, za kandidate, ki so vložili popolne kandidature in so bili kasneje navedeni na volilnem razglasu, s tem, da vsakokrat  na vseh izpolnjenih obrazcih izbriše: datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, telefon, E-pošto kandidata ter ime in priimek kandidata za opazovalca;
-    izpolnjene obrazce podpore kandidatu za volitve 2005, s tem, da vsakokrat  na vseh izpolnjenih obrazcih izbriše: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, E-pošta volivca/volivke, ter ime in priimek kandidata, ki je bil izločen, razen podatkov  o šolanju volivke/volivca ter ime in priimek kandidata, ki je bil javno objavljen na volilnem razglasu;
-    volilne razglase, objavljene na oglasnih deskah fakultet, kjer so navedene popolne kandidature  z imenom in priimkom kandidata, smer študija in letnik študija za volitve leta 2001, 2003 in 2005;
-    razglase posameznih volilnih enot, na katerih so objavljeni kandidati, ki so izvoljeni v študentski zbor, s podatkom, na kateri fakulteti so kandidirali in kolikšno število glasov so prejeli za volitve leta 2001, 2003 in 2005;
-    zapisnike rednih in izrednih sej volilne komisije organa za volitve leta 2001, 2003 in 2005;
-    zapisnike o imenovanju volilnih odborov volilnih enot, za volitve leta 2001, 2003 in 2005;
-    sklepe o določitvi postopka in odgovornih oseb za oddajo in sprejem kandidature za volitve leta 2001, 2003 in 2005.

3.    V preostalem se zahteva zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je  dne 2. 11. 2007 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka organa. V pritožbi je navedel, da je dne 18. 10. 2007 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zaprosil za informacije o rezultatih volitev v študentski zbor ŠOUM oziroma njegovih predhodnih s strani študentov direktno izvoljenih organih od leta 2000 do 2006. Prosilec je navedel, da ga zanimajo vsi javni podatki okoli volitev, predvsem katere osebe so oddale kandidaturo (torej tako zavrnjeni kot tudi odobreni kandidati), na kateri fakulteti so kandidirale, kakšno število glasov je katera oseba pri posameznih volitvah dobila, ter kakšna je bila volilna udeležba v % po fakultetah ter skupno. V tej zvezi je zaprosil tudi za odločbe, sklepe, zapisnike in druge pravne akte organov, zlasti volilnih komisij.

Pooblaščenec je zato z dopisom št. 0900-187/2007/2, z dne 6. 11. 2007 organ pozval, da sporoči, zakaj o zahtevi prosilca ni odločil.

Organ je z dopisom z dne 8. 11. 2007 Pooblaščencu odgovoril, da  Študentska organizacija Univerze v Mariboru ni državni organ, organ lokalne skupnosti, javna agencija, javni sklad, izvajalec javne službe ali katerakoli druga oseba javnega prava. ŠOUM je bila v letu 1992 ustanovljena neposredno s strani študentov in naknadno pripoznana z Zakonom o skupnosti študentov (Ur. l. RS, št. 38/1994, v nadaljevanju ZSkuS). ŠOUM je tako pravna oseba zasebnega prava in je statusno gledano organizacijska oblika Študentske organizacije Slovenije kot samoupravne skupnosti študentov, ki je na podlagi 2. in 5. člena ZSkuS nosilka javnih pooblastil v točno določenem obsegu. Ne glede na navedeno pa volitve članov Študentskega zbora ŠOUM ni področje javnih pooblastil, ki bi bile podane bodisi Študentski organizaciji Slovenije, še manj pa Študentski organizaciji Univerze v Mariboru. Navedeno nedvoumno potrjuje tudi pravnomočna odločba Upravnega sodišča RS pod opr. št. U 572/2005-10, ki je bila izdana na podlagi tožbe ravno zaradi postopkov volitev članov Študentskega zbora ŠOUM.

Edino javno pooblastilo, podano Študentski organizaciji Univerze v Mariboru, je izvajanje sistema subvencioniranje študentske prehrane (pa še to podrejeno, saj je nosilka tega javnega pooblastila Študentska organizacija Slovenije), zato tudi ne morejo postopati po določbi 45. člena ZMed, sploh v luči dejstva, da bi posredovanje odločb, ki se nanašajo na posamezne študente, pomenilo nedvoumno kršitev varovanja osebnih podatkov v skladu s področno zakonodajo. Glede na dejstvo, da je prosilec naslovil na Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru prošnjo po informacijah, ki se tičejo izvedbe volitev članov Študentskega zbora ŠOUM (kar pa nedvoumno in pravnomočno potrjeno s strani sodne veje oblasti ni predmet kakršnegakoli javnega pooblastila, še manj pa to izvira iz statusne oblike ŠOUM), tudi ni bil podan odgovor temu prosilcu, saj bi s tem neupravičeno reagirali kot organ, ki je zavezan k postopanju v skladu s pozitivno področno zakonodajo.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec v prostorih Pooblaščenca opravil ogled in camera dne 19. 12. 2007.

Pritožba je utemeljena.

1. Ali je organ zavezanec po ZDIJZ

Ker organ zanika status zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, je bilo najprej potrebno ugotoviti, ali je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.  

Krog zavezanih organov za dostop do informacij javnega značaja je razviden iz 1. čl. ZDIJZ, ki določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Organ je študentska organizacija univerze in kot tak ena izmed organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije. 6. odst. 3. čl. ZSkuS določa, da je študentska organizacija univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda pravna oseba. Enako je določeno tudi v 69. čl. Študentske ustave (Ur. l. RS, št. 105/2002 s spremembami, v nadaljevanju ŠU) ter v 3. čl. Statuta organa. Ker iz navedenih določb izhaja zgolj, da je organ pravna oseba, ne pa tudi, za kakšno vrsto pravne osebe gre, je Pooblaščenec moral ugotoviti, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava, saj je od tega odvisno, ali je organ zavezanec po ZDIJZ.

Definicije pravne osebe javnega prava v zakonodaji ni, zato je bilo status organa potrebno presojati na podlagi kriterijev, ki so v teoriji odločilni za posamezno vrsto pravne osebe. Gre za kriterije, ki jih je razvila pravna doktrina upravnega prava in ki se uporabljajo za presojo, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava, kadar tega ne opredeli že sam zakon. Kot temeljni opredelilni element pravne osebe se najpogosteje navaja ustanovitveni akt, ki je pri pravni osebi javnega prava zakon ali drug oblastni akt (npr. uredba, odlok). Poleg tega kriterija, se kot opredelilni kriteriji navajajo še: izvajanje javnih pooblastil, izvajanje javnih nalog, uporaba prisilnih sredstev, obvezno članstvo (če gre za člansko obliko), obvezni obstoj, vpliv države na upravljanje ipd … Ker teorija med kriteriji navaja tudi izvajanje javnih pooblastil, velja poudariti, da samo izvajanje javnih pooblastil ne more biti odločilni kriterij za umestitev določene pravne osebe med pravne osebe javnega prava, saj lahko javno pooblastilo dobijo tudi pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe. Vse kriterije je potrebno obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora.

Ob tem pa velja poudariti, da načelo numerus clausus statusnih oblik pravnih oseb, ki za pravne osebe zasebnega prava velja dosledno, v javnem pravu dopušča izjeme. Razlog je v tem, da lahko država z oblastnim aktom (npr. z zakonom) vedno ustanovi posebno pravno osebo javnega prava in ji določi status sui generis. Obstajajo pa tudi oblike, ki imajo status z elementi pravnih oseb javnega in zasebnega prava in pri teh je določitev statusa in s tem povezanih pravnih predpisov še posebej problematična (več o tem knjiga Pravne osebe, prof. dr. Verice Trstenjak, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 100 - 106).

Pooblaščenec ugotavlja, da kljub temu, da organ ni bil ustanovljen neposredno z zakonom, ta nedvomno je pravna oseba javnega prava in je kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Skladno z 71. čl. ŠU je namreč študentska organizacija univerze ustanovljena, ko se na pisno pobudo najmanj trideset odstotkov študentov te univerze v skladu s ŠU in akti, sprejetimi na osnovi ŠU, izvedejo volitve v najvišje predstavniško telo teh študentov in ko to telo sprejme najvišji akt študentske organizacije z dvotretjinsko večino. Iz 70. čl. ŠU pa izhaja, da ko je študentska organizacija univerze ustanovljena, se vanjo združujejo vsi študenti posamezne univerze. Študentje posamezne univerze se lahko združujejo samo v eno študentsko organizacijo univerze (II. odst. 70. čl. ŠU). Iz navedenih določb je razvidno, da je članstvo v organu obvezno, oziroma neodvisno od volje članov, kar je eden izmed kriterijev za opredelitev pravne osebe javnega prava. Študent posamezne univerze namreč potem, ko je študentska organizacija te univerze ustanovljena, nima možnosti izbire (možnosti ne-vstopa v študentsko organizacijo), pač pa avtomatično postane član študentske organizacije.

Kot je že bilo pojasnjeno, velja za pravne osebe zasebnega prava, za razliko od pravnih oseb javnega prava, dosledno načelo numerus clausus. To pomeni, da lahko ustanovitelji ustanovijo le katero od pravnih oseb, ki jo pravni red izrecno ureja. Po strukturi lahko pravne osebe zasebnega prava v Sloveniji razvrstimo v korporacije (društvo, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba, zadruga, družba za vzajemno zavarovanje in gospodarsko interesno združenje), pravne osebe societetnega tipa (družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba) in ustanove (gre za pravne osebe tipa universitas bonorum z namenskim premoženjem, ki nimajo ne članov, ne drugih upravičencev s članskimi upravičenji). V Sloveniji pa bi lahko v to skupino uvrstili še zasebne zavode, ki jih zakonodaja delno in nesistemsko ureja (več o tem knjiga prof. dr. Verice Trstenjak: Pravne osebe GV založba, Ljubljana, 2003, str. 442 - 474). Organ ne predstavlja nobene izmed navedenih oblik, kar a contrario pomeni, da gre lahko le za pravno osebo javnega prava. Tudi v javnem pravu obstajata dve osnovni obliki pravnih oseb, in sicer korporacija, ki temelji na združenju oseb ter sklad oziroma ustanova, ki temelji na skupnosti premoženja. Posebni pravni osebi javnega prava sta še zavod in agencija, poleg teh pa, kot rečeno, obstajajo tudi pravne osebe javnega prava sui generis. Glede na to, da organ predstavlja organizirano skupnost študentov, gre v konkretnem primeru za korporacijo, in sicer za t.i. osebno korporacijo. Osebne korporacije temeljijo na združenju oseb, ki jih povezujejo enaki poklici ali druge sorodne lastnosti ali cilji (gospodarski, kulturni ipd.). Kot primer osebnih korporacij teorija najpogosteje navaja različne zbornice (npr. zdravniško, lekarniško, notarsko, odvetniško), med drugim pa tudi javnopravno organizirana študentska združenja (prim. knjiga Pravne osebe, prof. dr. Verice Trstenjak, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 108).

Organ je tudi nosilec javnega pooblastila, in sicer mu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo javno pooblastilo za dejavnost prodaje bonov subvencionirane študentske prehrane. Izvajanje javnih pooblastil je naslednji kriterij, ki govori v prid temu, da je organ pravna oseba javnega prava, nekateri pa ta kriterij vidijo celo kot odločujoč pri umestitvi določene pravne osebe med pravne osebe javnega prava. Kljub temu, da gre za močan opredelilni element, Pooblaščenec vendarle ponovno opozarja na zgoraj zapisano, to je, da izvajanje javnega pooblastila predstavlja zgolj enega izmed kriterijev, ki šele skupaj z ostalimi kriteriji lahko opredeli pravno osebo kot pravno osebo javnega prava.

Da gre pri organu za izrazito javnopravno sfero delovanja in nikakor ne za pravno osebo zasebnega prava, izhaja tudi iz določb, ki opredeljujejo cilje in dejavnosti študentskih organizacij. V 15. čl. ŠU je tako določeno, da so cilji ŠOS in njenih organizacijskih oblik učinkovito zastopati interese študentov in se zavzemati za njihovo uresničevanje z namenom izboljševati študijske in socialne razmere ter razvijati druge interesne dejavnosti študentov in mlade populacije, 16. čl. ŠU pa določa, da ŠOS in njene organizacijske oblike v skladu z zakonom in določili ŠU opravljajo naslednje dejavnosti:
1. sprejemajo, organizirajo in izvajajo programe interesnih oziroma obštudijskih dejavnosti študentov na področju kulture, izobraževanja, športa, tehnične kulture, turizma, mednarodnega sodelovanja, javnih občil in drugih področjih interesnega oziroma obštudijskega delovanja študentov, na področjih interesnega in obštudijskega delovanja študentov, določenih z nacionalnim programom visokega šolstva in drugimi nacionalnimi programi, ki se financirajo iz državnega proračuna ter drugih virov, razen če ni z zakonom ali s tem aktom drugače določeno,
2. sprejemajo, organizirajo in izvajajo programe, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj študentov,
3. se zavzemajo za kakovostno in javno dostopno visoko šolstvo v Republiki Sloveniji,
4. zagotavljajo pogoje za delovanje in razvoj interesnih oziroma obštudijskih oblik združevanja študentov,
5. zagotavljajo sodelovanje študentov pri upravljanju lokalnih zadev, ki jih občina, mestna občina ali širša samoupravna lokalna skupnost ureja samostojno na področjih, ki vplivajo na življenje in delo študentov,
6. zagotavljajo vpliv študentov pri upravljanju javnih zadev in pri delu državnih in drugih organov,
7. zagotavljajo vpliv študentov pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo življenje in delo študentov,
8. imenujejo predstavnike študentov v organe in delovna telesa mednarodnih organizacij in skupnosti, katerih članica je Republika Slovenija in v katerih sodelujejo predstavniki študentov,
9. zagotavljajo sodelovanje študentskih predstavnikov v organih odločanja in upravljanja visokošolskih zavodov in državnih organih, ki so dolžni zagotoviti sodelovanje študentskih predstavnikov v skladu z zakonom,
10. opravljajo gospodarske in druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje teh dejavnosti,
11. zavzemajo študentska stališča do družbenih vprašanj,
12. opravljajo druge naloge in dosegajo druge cilje, določene s študentsko ustavo in drugimi akti, sprejetimi na podlagi študentske ustave.
Skoraj identično so cilji in dejavnosti organa opredeljeni tudi v 12. čl. Statuta organa. Iz navedenih določb je jasno razvidno, da pri organu ne gre za uresničevanje zasebnih interesov, pač pa za delovanje v širšem javnem interesu. Gre za širše javno delovanje, ki ni strogo vezano zgolj na delovanje v okviru univerze, pač pa ima organ vpliv na vse organizacije, institucije in skupnosti, ki imajo kakršenkoli vpliv na položaj študentov.

Na javnopravni status organa kaže tudi njegov način financiranja. 9. čl. ZSkuS tako določa, da ŠOS pridobiva sredstva za delovanje iz:
- republiškega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti,
- proračunov organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije,
- prispevkov študentov,
- prihodkov od dejavnosti, ki jih opravlja za uresničevanje nalog in ciljev,
- prihodkov od lastnega premoženja,
- dotacij, daril ter drugih virov.
Študentska organizacija univerze pridobiva sredstva za delovanje iz virov iz prejšnjega odstavka in iz koncesijskih dajatev v višini 10% od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov, ki jo zaračunavajo organizacije za posredovanja začasnih in občasnih del študentov v skladu s predpisi na področju zaposlovanja. Način obračunavanja koncesijske dajatve se določi s pogodbo o koncesiji (2. odst. 9. čl. ZSkuS). V. odst. 9. čl. ZSkuS pa določa, da ŠOS ter njene organizacijske oblike s premoženjem razpolagajo v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno. V 3. odst. 87. čl. ŠU je določeno, da ŠOS pridobiva sredstva za svoje delovanje in za delovanje svojih organizacijskih oblik iz naslova koncesijskih dajatev v višini 10% od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela, ki jih zaračunavajo agencije za posredovanje občasnih in začasnih del v skladu s predpisi na področju zaposlovanja ter drugih virov, določenih v 9. členu ZSkuS, v skladu s pogodbo iz tretjega odstavka 9. člena ZSkuS. Delitev tako zbranih sredstev pa je natančno urejena v 88. čl. ŠU, po katerem se sredstva, zbrana na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena, delijo med ŠOS in njene organizacijske oblike na naslednji način:
 - 3,1 % se nameni za delovanje Študentske organizacije Slovenije,
- 63,9 se nameni delovanju študentskih organizacij univerz, in sicer: 38,6 % za delovanje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, 20,3% za delovanje Študentske organizacije Univerze v Mariboru in 5% za delovanje Študentske organizacije Univerze na Primorskem,
- 33% se nameni za delovanje študentskih klubov.
Iz navedenega je razvidno, da se organ preko ŠOS financira v prvi vrsti s sredstvi iz državnega proračuna ter proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti, pri čemer je vnaprej določeno, kakšen delež sredstev, ki jih zbere ŠOS, pripada organu. Organ pa je z zakonom tudi omejen pri razpolaganju s svojim premoženjem, in sicer je pri razpolaganju omejen z namenom, za katerega je bilo premoženje pridobljeno.

Pri tem bi Pooblaščenec še opozoril, da samo dejstvo ne - vpisa v informativni katalog organov, ki ga po določilu 3. odst. 1. čl. ZDIJZ na svetovnem spletu objavi in redno osvežuje Ministrstvo za javno upravo na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Republike Slovenije, ne pomeni, da takšna organizacija ali druga oseba ne sodi med zavezance po ZDIJZ. Katalog je namreč zgolj informativnega značaja in nima narave pravnega akta, kar pomeni, da je lahko tudi organizacija ali druga oseba, ki sicer ni uvrščena v katalog, prav tako zavezanec po ZDIJZ, če sodi v eno od opisanih kategorij (več Komentar zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s  soavtorji, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2005, str. 66).

8. čl. ZDIJZ nadalje nalaga organom, da so dolžni redno vzdrževati in na primeren način objavljati (uradno glasilo, svetovni splet, ipd.) ter dati na vpogled prosilcu po vsebinskih sklopih urejen katalog informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga. Pooblaščenec ugotavlja, da organ svojo dolžnost izpolnjuje, saj ima na svoji spletni strani pravilno objavljen katalog informacij javnega značaja
(http://www.soum.si/fileadmin/dokumenti/knjiznica_dokumentov/dokumenti/Akti/katalog_informacij_javnega_znacaja.pdf, dostopno dne 29. 2. 2008), kjer natančno, v skladu z ZDIJZ, obvešča javnost, kako lahko pridobijo informacije javnega značaja.

Glede na vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je organ pravna oseba javnega prava in kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Podanih je namreč več elementov, ki organ opredeljujejo kot pravno osebo javnega prava: organ ni organiziran v nobeni od statusnopravnih oblik, v katerih lahko obstajajo osebe zasebnega prava, članstvo v organu je za študente Univerze v Mariboru obvezno oziroma neodvisno od njihove volje, organ je nosilec javnega pooblastila, cilji in dejavnosti organa so izrazito javnopravne narave, organ pa posredno pridobiva sredstva tudi iz republiškega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti. Vsi navedeni elementi kot celota opredeljujejo organ kot pravno osebo javnega prava, ob tem pa organ tudi ni bil ustanovljen v nobeni izmed oblik, ki jih za pravne osebe zasebnega prava izrecno predvideva pravni red RS.

2. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v I. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.

Informacija javnega značaja je po določilu I. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Ker je organ v dopisu z dne 8. 11. 2007 izključno pojasnjeval, da ni zavezanec po ZDIJZ, ni pa se opredelil do dokumentov, ki jih zahteva prosilec, je Pooblaščenec nadalje najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil ogled in camera v prostorih Pooblaščenca, na podlagi 11. čl. ZInfP, kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.

3. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 19. 12. 2007 v prostorih Pooblaščenca opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.

Na ogledu in camera je organ ponovno poudaril, da vztraja na stališču, da je pravna oseba zasebnega prava, zato je izrecno zahteval, da se v zapisnik, ki ga je Pooblaščenec pisal na ogledu, za njih ne piše oz. uporablja beseda organ. Organ je nadalje pojasnil, da razpolagajo z vso dokumentacijo, ki se nanaša na volitve v študentski zbor za leto 2005, za volitve 2001 in 2003 pa hranijo izključno uradno dokumentacijo, uradne razglase. Nimajo pa več kandidature, kandidacijske liste, ker do tega, v skladu z ZVOP-1, niso upravičeni. Organ je predložil dokumente, ki se nanašajo na volitve leta 2005, Pooblaščenec pa je vpogledal v volilno enoto 1, Fakulteto za strojništvo. Organ je pojasnil postopek volitev v študentski zbor pri organu, na podlagi katerega je Pooblaščenec ugotovil, s kakšnimi dokumenti razpolaga organ v okviru tega postopka in prevzel fotokopije. Pooblaščenec je na podlagi opravljenega ogleda ugotovil, kateri dokumenti so predmet presoje Pooblaščenca, in sicer:
-    obrazec za vložitev kandidature,
-    obrazec podpore kandidatu,
-    volilni razglas, objavljen na oglasnih deskah fakultet, internetu, kjer so navedene popolne kandidature  z imenom in priimkom kandidata, smer študija in letnik študija,
-    razglas posamezne volilne enote, na katerem so objavljeni kandidati, ki so izvoljeni v študentski zbor, s podatkom, na kateri fakulteti so kandidirali in kakšno število glasov so prejeli,
-    seznam zavrnjenih kandidatov,
-    zapisniki rednih in izrednih sej volilne komisije organa,
-    zapisniki o imenovanju volilnih odborov volilnih enot,
-    sklep o določitvi postopka in odgovornih oseb za oddajo in sprejem kandidature.
Organ je pojasnil, da z volilno udeležbo v % po fakultetah in skupno, kar je zahteval prosilec, ne razpolaga, ker ne razpolaga s točnim podatkom, koliko je vpisanih študentov, zato tudi s takšnim dokumentom ne razpolaga. Obstaja pa seznam oddanih glasov (veljavnih in neveljavnih glasovnic skupaj), kot udeležba.

4. Kriterij materializirane oblike

Kot izhaja iz vložene zahteve, je prosilec zahteval informacije o rezultatih volitev v študentski zbor ŠOUM oziroma njegovih predhodnih s strani študentov direktno izvoljenih organih od leta 2000 do 2006. Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da so v tem času potekale volitve leta 2001, 2003 in 2005 in da organ zaradi določb ZVOP-1 za volitve 2001 in 2003 ne razpolaga z dokumenti kandidatur, kandidacijskih listov, temveč izključno z uradno dokumentacijo, z uradnimi razglasi.

Glede na potek časa, kakor tudi glede na določbe ZVOP-1, na katere se sklicuje organ, ki v 21. čl. določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali, Pooblaščenec utemeljeno verjame, da organ s temi podatki ne razpolaga več, saj so bile volitve že zaključene, prav tako je potekel tudi že mandat izvoljenim kandidatom.  Po izpolnitvi namena obdelave se namreč v skladu z 2. odst. 21. čl. ZVOP-1 osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo oziroma, če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače, kar pa v obravnavanem primeru ni podano.
Na podlagi navedenega v tem delu zahteve, ki se nanaša na volitve v študentski zbor ŠOUM leta 2001 in 2003, glede dokumentov:
-    izpolnjen obrazec za vložitev kandidature,
-    izpolnjen obrazec podpore kandidatu,
ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, zato v tem delu zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, saj zahtevana informacija ne obstaja, zato je odločil, kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.

Na ogledu in camera je bilo tudi ugotovljeno, da organ ne razpolaga z dokumentom o volilni udeležbi v % po fakultetah in skupno, kar je predmet zahteve prosilca, ker v času volitev organ ne razpolaga s točno številko vpisanih študentov. Podlago za izračun števila mandatov namreč predstavljajo uradni podatki Statističnega urada RS o vpisu na Univerzo v Mariboru v preteklem študijskem letu. Takšno statistiko bi se sicer dalo izdelati za nazaj, vendar je organ ni izdelal, poleg tega pa je niti ni dolžan izdelati. Zato tudi v tem delu ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, saj zahtevana informacija ne obstaja, zato je Pooblaščenec navedeno zahtevo prosilca zavrnil, kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.

5. Predmet presoje preostalih informacij, ki izpolnjujejo vsa merila za informacijo javnega značaja po 1. odst. 4. čl. ZDIJZ

Glede ostalih zahtev prosilca pa Pooblaščenec navaja, da zahtevane informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa. Slednje izhaja iz Statuta ŠOUM in Študentskega odloka o volitvah v Študentski zbor ŠOUM (v nadaljevanju Študentski odlok), kar pomeni, da izpolnjujejo vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
Predmet presoje Pooblaščenca so torej naslednji dokumenti:
-    izpolnjeni obrazci za vložitev kandidature za volitve leta 2005;
-    izpolnjeni obrazci podpore kandidatu za volitve 2005;
-    volilni razglasi, objavljeni na oglasnih deskah fakultet, internetu, kjer so navedene popolne kandidature  z imenom in priimkom kandidata, smer študija in letnik študija za volitve leta 2001, 2003 in 2005;
-    razglasi posameznih volilnih enot, na katerih so objavljeni kandidati, ki so izvoljeni v študentski zbor, s podatkom, na kateri fakulteti so kandidirali in kakšno število glasov so prejeli za volitve leta 2001, 2003 in 2005;
-    seznami zavrnjenih kandidatov za volitve leta 2001, 2003 in 2005;
-    zapisniki rednih in izrednih sej volilne komisije organa za volitve leta 2001, 2003 in 2005;
-    zapisniki o imenovanju volilnih odborov volilnih enot, za volitve leta 2001, 2003 in 2005;
-    sklepi o določitvi postopka in odgovornih oseb za oddajo in sprejem kandidature za volitve leta 2001, 2003 in 2005.

6. Izjema po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ

Ker organ ni zatrjeval morebitnih izjem, ki bi jih lahko dokumenti vsebovali, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od izjem, določenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno delno ali v celoti zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov.

Pooblaščenec je v nadaljevanju, zaradi preglednosti, posebej obravnaval vsak dokument, ki je predmet zahteve.

6.1 Izpolnjeni obrazci za vložitev kandidature za volitve leta 2005

Dokumenti, ki so predmet zahteve, so v zvezi z volitvami v Študentski zbor. V skladu s Študentskim odlokom o volitvah v Študentski zbor je volilni postopek in delo volilnih organov javno (3. čl.). Vsakdo, ki ima volilno pravico, to pomeni, da je študent Univerze v Mariboru, ima status študenta in izkaže podporo 15 volivcev volilne enote, v kateri kandidira, lahko kandidira. Pooblaščenec ugotavlja, da zaradi navedenega dokumenti vsebujejo vrsto osebnih podatkov kandidata: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, telefon, E-pošta, podatki o šolanju (fakulteta, študijski program, letnik) ter ime in priimek kandidata za opazovalca.

Zato je Pooblaščenec presojal, ali je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Na podlagi podatkov, ki so navedeni v dokumentih, so vse osebe določljive. Z vidika varstva osebnih podatkov pa je pri tem potrebno ločiti kandidate, katerih kandidatura je bila popolna in so bili nato z imenom in priimkom ter s smerjo in letnikom študija javno objavljeni v volilnem razglasu od kandidatov, katerih kandidatura ni bila popolna in so bili izločeni.

Pooblaščenec ugotavlja, da ime in priimek ter letnik in smer študija kandidatov s popolno kandidaturo ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Gre namreč za podatke, na podlagi katerih so omenjeni kandidati nastopili v javnosti na demokratičnih, svobodnih in neposrednih volitvah, saj brez objave teh podatkov o kandidatih, sploh ni mogoče izvesti samih javnih volitev. Posamezniki so torej z vložitvijo kandidature na podlagi Študentskega odloka vedeli, da bodo njihovi osebni podatki objavljeni, kar je bistven pogoj za samo izvedbo volitev. Navedeni dokumenti sicer niso bili javno objavljeni, vendar pa je bil v skladu s Študentskim odlokom objavljen volilni razglas  (pod točko 6.3), kjer so bili navedeni in javno objavljeni omenjeni podatki o kandidatih, zato Pooblaščenec ne vidi razloga, da ne bi bili dostopni ti isti podatki na drugem dokumentu, ki predstavlja nekakšen začetek volilnega postopka posameznega kandidata.

 

Glede na navedeno je pri kandidatih s popolno kandidaturo varstvo osebnih podatkov omejeno na podatke o datumu rojstva, kraju rojstva, stalnem in začasnem prebivališču, telefonu, E-pošta kandidata ter ime in priimek kandidata za opazovalca, saj omenjeni podatki niso bili javno objavljeni in v skladu z načelom sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo, niso relevantni za samo določljivost kandidata, niti za samo izvedbo demokratičnih volitev, v smislu, da bi morali biti volivci seznanjeni z navedenimi osebnimi podatki kandidata. V tem delu gre torej za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo iz 3. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.  Na podlagi navedenega so izpolnjeni obrazci za vložitev kandidature za volitve leta 2005, za kandidate, ki so vložili popolne kandidature in so bili kasneje navedeni na volilnem razglasu, informacija javnega značaja, vendar v skladu s 7. čl. ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, v obliki delnega dostopa, tako da se  na vseh izpolnjenih obrazcih izbriše: datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, telefon, E-pošto kandidata ter ime in priimek kandidata za opazovalca.

Pri tem Pooblaščenec poudarja, da v obravnavanem primeru niso podani razlogi, na podlagi katerih bi moral Pooblaščenec v postopek pozvati kandidate, glede katerih je odločil, da njihova imena in priimki ter smer in letnik študija predstavljajo informacijo javnega značaja. Bistvo pravnega varstva, ki ga ureja 9. in 44. čl. ZUP, je namreč po oceni Pooblaščenca v tem, da se da stranki možnost vselej, ko bi lahko izjava stranke kakor koli vplivala na odločitev organa oz. na samo odločbo. Zagotovo pa ni namenjena temu, da se na ta način določeno stranko seznanja s samim postopkom, kljub dejstvu, da ta stranka s svojo izjavo nikakor ne more vplivati na odločitev organa. Zato je po mnenju Pooblaščenca potrebno vsakokrat posebej presojati, ali gre v obravnavanem primeru dejansko za stranko, ki ji je potrebno dati položaj stranskega udeleženca, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Stranski udeleženec je namreč v upravnem postopku le oseba, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravni interes v upravni zadevi. »Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku.« (dr. Vilko Androjna, dr. Erik Kerševan: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 164). Pri navedenih kandidatih takšnega materialnopravnega predpisa, ki bi nakazoval razmerje do upravne zadeve dostopa do informacij javnega značaja, ni mogoče zaslediti. Na samo odločitev o upravni zadevi tako kandidati s popolno kandidaturo, kljub dejstvu, da se v dokumentih nahajajo njihovi osebni podatki, ne bi mogli vplivati. V temelju gre namreč za pravno, ne pa dejansko vprašanje.

Drugače pa je pri izpolnjenih obrazcih za vložitev kandidature za volitve leta 2005, za kandidate, ki niso vložili popolne kandidature in so bili izločeni. Pooblaščenec ocenjuje, da gre v tem primeru  v celoti za varovane osebne podatke, saj ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bili osebni podatki izločenih kandidatov javno dostopni. ZVOP-1 v 8. čl. namreč jasno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker v obravnavanem primeru ni pravne podlage, gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ,  zato je potrebno v tem delu zahtevo prosilca zavrniti. V tem primeru namreč tudi ni smiseln delni dostop, saj bi z izbrisom vseh osebnih podatkov prišli do praznega obrazca, ki  pa je kot tak prosto dostopen.

6.2 Izpolnjeni obrazci podpore kandidatu za volitve 2005

Gre za dokumente, ki so obvezna priloga kandidata, s katerimi izkaže podporo 15 volivcev. Pooblaščenec ugotavlja, da dokument vsebuje vrsto osebnih podatkov o volivcu/volivki: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, E-pošta, podatki o šolanju (fakulteta, študijski program, letnik) ter ime in priimek kandidata za študentskega člana.

Študentski odlok v 12. čl. določa, da nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti se ne sme od njega zahtevati, da pove, ali je glasoval, kako je glasoval oziroma, zakaj ni glasoval. Navedeno pomeni, da ima vsak volilni upravičenec pravico do tajnosti glasovanja in v tem smislu zagotovo tudi pravico do zasebnosti o svoji izrečeni podpori. Pooblaščenec zato ne vidi nobenega razloga, da bi ti volilni upravičenci, ki so podprli določenega kandidata, imeli manj pravic, kot ostali volilni upravičenci, ki niso izrazili podpore določenemu kandidatu. Zgolj zato, ker Študentski odlok zahteva takšno podporo volivcev, le te ne smejo in ne morejo izgubiti pravice, ki gre ostalim, to je pravice, da nihče ne sme od nikogar zahtevati ali javno objaviti, kdo podpira določenega  kandidata. Pri tem bi Pooblaščenec povlekel analogijo s politično pripadnostjo oziroma s političnim prepričanjem, ki v skladu z 19. točko 6. čl. ZVOP-1, sodi med občutljive osebne podatke, kar pomeni, da je obdelava teh podatkov v skladu s 13. čl. ZVOP-1 še izrecno omejena oziroma dovoljena v eksplicitno določenih primerih. Na podlagi navedenega, podatki o volivcu/volivki: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, E-pošta predstavljajo varovane osebne podatke in je torej v tem delu podana  izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.  Kljub obstoju varovanih osebnih podatkov pa lahko organ prosilcu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov tako, da v skladu s 7. čl. ZDIJZ iz izpolnjenih obrazcev podpore kandidatu za volitve 2005 izbriše ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, E-pošta  volivca/volivke, ter ime in priimek kandidata, ki je bil izločen, razen podatkov o šolanju volivke/volivca, saj takšen podatek ne razkriva oziroma ne omogoča identifikacije posameznika ter ime in priimek kandidata, ki je bil javno objavljen na volilnem razglasu, iz razloga, ki je bil obrazložen že zgoraj (točka 6.1). Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija ZDIJZ, ki izhaja iz načela odprtosti in transparentnosti, saj lahko javnost na ta način preveri, ali so kandidati, ki so bili objavljeni na volilnem razglasu, vložili popolno kandidaturo. Funkcija nadzora  namreč omogoča državljanom nadzor nad delom zavezanih organov, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Javnost namreč lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preveri pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje poleg nadzora nad delovanjem organov preprečuje tudi zlorabe. Zaradi tega je delo oblastnih organov oz. uprave bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Obenem se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom okrepi zaupanje v organe (razlog zaupanja); posamezniki posledično sprejetih odločitev ne dojemajo kot vsiljenih, temveč jih bolje razumejo in zato tudi sprejemajo (razlog sprejemanja oziroma akceptance).

6.3 Volilni razglasi, objavljeni na oglasnih deskah fakultet, internetu, kjer so navedene popolne kandidature  z imenom in priimkom kandidata, smer študija in letnik študija za volitve leta 2001, 2003 in 2005;

Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti sicer vsebujejo osebne podatke, vendar pa gre za dokumente, ki jih je organ v skladu z 48. čl.  in 51. čl. Študentskega odloka dolžan objaviti. Na razglasu morata biti navedena tudi letnik in smer študija. Brez javne objave volilnega razglasa z zaporednimi številkami in imeni kandidatov za vsako volilno enoto kandidatov je seveda nemogoče izvesti demokratične, svobodne in neposredne volitve članov študentskega zbora. Po skrbnem pregledu dokumentov je Pooblaščenec zaključil, da  ne vsebujejo nobene izjeme iz I. odst. 6. čl. ZDIJZ in so zato prosto dostopni.

Zahteva prosilca je zato v tem delu utemeljena. Organ je dolžan prosilcu omogočiti vpogled v volilne razglase, objavljene na oglasnih deskah fakultet, kjer so navedene popolne kandidature  z imenom in priimkom kandidata, smer študija in letnik študija za volitve leta 2001, 2003 in 2005.

6.4 Razglasi posameznih volilnih enot, na katerih so objavljeni kandidati, ki so izvoljeni v študentski zbor, s podatkom, na kateri fakulteti so kandidirali in kakšno število glasov so prejeli za volitve leta 2001, 2003 in 2005.

Na podlagi 80. in 81. čl. Študentskega odloka je študentska volilna komisija dolžna pripraviti razglas o rezultatih volitev, ki nujno zajema navedbo vseh volilnih enot in njihovih zaporednih številk, navedbo vseh kandidatov v vseh volilnih enotah, navedbo glasov, ki so jih prejeli v okviru predčasnega glasovanja, navedbo glasov, ki so jih prejeli v volilni enoti, skupno število glasov, ki so jih prejeli in ugotovitev, kateri kandidati so skladno z razpisom in tem odlokom izvoljeni člani študentskega zbora. Z razglasom o rezultatih volitev se javnost seznani z objavo na oglasnih deskah organa, z objavo na uradnih spletnih straneh, …

Glede na navedeno, gre za dokumente, ki so izdelani prav za obvestilo javnosti  in so tudi že bili javno objavljeni, zato kljub obstoju osebnih podatkov, ne gre za varovane osebne podatke. Ker dokumenti ne vsebujejo nobene izmed izjem v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, je zahteva prosilca v tem delu utemeljena. Organ je dolžan prosilcu omogočiti vpogled v razglase za vse volilne enote, na katerih so objavljeni kandidati, ki so izvoljeni v študentski zbor, s podatkom, na kateri fakulteti so kandidirali in kakšno število glasov so prejeli za volitve leta 2001, 2003 in 2005.

6.5 Seznami zavrnjenih kandidatov, za volitve leta 2001, 2003 in 2005

Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti vsebujejo izključno imena in priimke zavrnjenih kandidatov, z naslovom in kratico fakultete, v kateri je zavrnjeni kandidat želel kandidirati, brez razlogov, ki jih določa 51. čl. Študentskega odloka za nepopolno kandidaturo.

Gre torej za osebe, ki niso izpolnjevale pogojev, ki jih določa Študentski odlok in so bile izločene iz kandidature, kar pomeni, da v postopku volitev njihova imena niso bila javno objavljena na volilnih razglasih.
 
Zaradi navedenega se, v izogib ponavljanju, v tem delu Pooblaščenec v celoti sklicuje na gornjo obrazložitev pod točko 6.1, glede izpolnjenih obrazcev za vložitev kandidature za volitve leta 2005, za kandidate, ki niso vložili popolne kandidature in so bili izločeni. Tudi v tem primeru namreč za obdelavo osebnih podatkov ni pravne podlage, zato gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in je potrebno v tem delu zahtevo prosilca zavrniti.

6.6 Zapisniki rednih in izrednih sej volilne komisije organa za volitve leta 2001, 2003 in 2005

V skladu s Študentskim odlokom je, kot je bilo poudarjeno že zgoraj, volilni postopek in delo volilnih organov javno. Volilna komisija, v skladu s 26. čl. Študentskega odloka, sodi med volilne organe, zato mora delovati javno. Pooblaščenec je vpogledal v posamezne zapisnike rednih in izrednih sej volilne komisije in ugotovil, da  ne vsebujejo nobene izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in torej predstavljajo informacijo javnega značaja. Navedena so sicer imena in priimki predsednika in članov Študentske volilne komisije organa, vendar ne gre za varovane osebne podatke, saj navedene osebe opravljajo funkcijo, ki mora delovati javno.

Organ je torej dolžan prosilcu omogočiti vpogled v zapisnike rednih in izrednih sej volilne komisije organa za volitve leta 2001, 2003 in 2005.


6.7 Zapisniki o imenovanju volilnih odborov volilnih enot, za volitve leta 2001, 2003 in 2005 in
6.8 Sklepi o določitvi postopka in odgovornih oseb za oddajo in sprejem kandidature za volitve leta 2001, 2003 in 2005

Pri zahtevanih dokumentih pod točko 6.7. in 6.8. se Pooblaščenec v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev pri točki 6.6., pri tem pa še dodaja, da so na zahtevanih dokumentih navedene z imenom in priimkom tudi osebe, pooblaščene za izdajo kandidatur ter člani volilnih odborov volilnih enot. Ker so vsi posamezniki navedeni v povezavi s samo izvedbo demokratičnih volitev v Študentski zbor ŠOUM, saj morajo biti volivci/volivke seznanjeni s podatkom, kdo  je zadolžen za opravljanje posameznih nalog v okviru postopka volitev v Študentski zbor ŠOUM, ne gre za varovane osebne podatke.

Pooblaščenec zato zaključuje, da zapisniki o imenovanju volilnih odborov volilnih enot, za volitve leta 2001, 2003 in 2005 in sklepi o določitvi postopka in odgovornih oseb za oddajo in sprejem kandidature za volitve leta 2001, 2003 in 2005, predstavljajo informacijo javnega značaja in je organ dolžan prosilcu omogočiti vpogled.

Pooblaščenec je po pritožbi prosilca, na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP, zadevo rešil po dokumentih ter odločil sam, tako kot je navedeno v izreku odločbe. Organ je dolžan zagotoviti dostop do informacije javnega značaja, in sicer je prosilcu v roku 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe dolžan  prosilcu omogočiti vpogled, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za ugoditev zahtevi, to pomeni, da je pritožba zaradi molka utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP o zahtevi prosilca odločil in podal tudi razloge za ugoditev zahtevi. V delu v katerem je Pooblaščenec ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga oziroma, da je podana izjema iz 3. točke  1. odst. 6. čl. ZDIJZ, pa je zahtevo prosilca zavrnil, kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka