Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.09.2020
Naslov: prosilec - Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
Številka: 090-143/2020
Kategorija: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Odobreno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala mnenje bolnišnične etične komisije glede objav direktorja na družbenem omrežju Twitter. Organ je njeno zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. IP je pritožbi prosilke ugodil, ker je ugotovil, da izjema varstva osebnih podatkov ni podana. Gre namreč za osebne podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-143/2020/7

Datum: 4. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi ……………………(v nad. prosilka), z dne 25. 5. 2020, zoper odločbo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec (v nad. organ), brez številke, z dne 8. 5. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 25. 5. 2020 zoper odločbo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, brez številke, z dne 8. 5. 2020, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati kopijo Mnenja etične komisije Splošne bolnišnice Slovenj Gradec o izjavah ………………….na družbenem omrežju Twitter, z dne 2. 4. 2020.
  1. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je pri organu dne 6. 4. 2020 vložila zahtevo za posredovanje sprejetega stališča etične komisije organa, vezano na žaljivo javno komunikacijo direktorja………………...

 

O zahtevi prosilke je organ dne 8. 5. 2020 izdal odločbo, brez številke. Zahtevo prosilke za posredovanje mnenja etične komisije organa o izjavah………………., na družbenem omrežju, je v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe navaja, da je prosilka zahtevala dokument, ki se nanaša na točno določeno osebo, zato anonimizacija v konkretnem primeru ni mogoča. Pojasnjuje, da je naloga etične komisije proučevanje in dajanje mnenj in predlogov o medicinsko etičnih in deontoloških vprašanjih izvajanja zdravstvene dejavnosti v SB Slovenj Gradec, ki zadevajo uporabnike medicinskih storitev in vse zaposlene v medicinski dejavnosti; obravnavanje konkretnih pritožb bolnikov, zaposlenih zdravstvenih delavcev v SB Slovenj Gradec ali podajanje mnenj na njihovo zahtevo o medicinsko etičnih in deontoloških vprašanjih in dajanje soglasij in mnenj k raziskovalnim projektom s področja zdravstva. Glede na navedeno etična komisija na podlagi okoliščin oblikuje stališče in priporočila in poda t.i. etično presojo posameznega primera. Organ ugotavlja, da zahtevani dokument kot celota predstavlja etično presojo glede izjav direktorja na družbenem omrežju, sama vsebina pa predstavlja varovan osebni podatek, ker gre za izrazite osebne izpovedi članov etične komisije, ki vsebujejo njihova osebna mnenja oz. stališča glede izjav direktorja na družbenem omrežju in se kot takšne nanašajo na točno določeno osebo. Dalje organ navaja definicijo osebnega podatka in pojasnjuje, da ZDIJZ določa tudi omejitve, pri čemer vsebuje izjeme, ki pomenijo pomemben poseg v posameznikovo informacijsko zasebnost, kot je določena v prvem odstavku 38. člena Ustave RS. Javni uslužbenec mora dopustiti tiste meje posega v njegovo informacijsko zasebnost, ki jih je zakonodajalec določil z namenom pregleda porabe javnih sredstev ali v zvezi z delovnim razmerjem. Po tej »izjemi od izjem« pa niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Glede na okoliščine konkretnega primera organ ugotavlja, da presojani dokument vsebuje osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja zakonita pravna podlaga, prav tako bi javno razkritje okoliščin in stališč članov etične komisije pomenilo poseg tako v njihovo integriteto kot v integriteto bolnišnice. Upoštevaje dejstvo, da je organ ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju presojal, ali je za razkritje podan javni interes. Po mnenju organa v obravnavani zadevi tehtanje vseh okoliščin pripelje do ugotovitve, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa da se te informacije zavarujejo zaradi varstva osebnih podatkov. Organ ob tem ne sledi stališču, da bi informacije, ki so predmet presoje, drugače ali bolje obveščale javnost od že prosto dostopnih informacij, oziroma ni jasno, v čem konkretno bi seznanitev javnosti s celotno vsebino mnenja etične komisije lahko naredila celotno zadevo še bolj pregledno. Glede na dejstvo, da je bila javnost obveščena preko različnih medijev o vsebini izjav direktorja na družbenem omrežju in da je bila posledica podanih izjav odstop in razrešitev direktorja, sama pridobitev zahtevanega dokumenta po mnenju organa ne bi bila v interesu javnosti.

 

Zoper odločbo organa je prosilka dne 25. 5. 2020 vložila pritožbo. Pritožuje se zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Odločbo izpodbija v celoti. Ne strinja se, da gre pri zahtevanih podatkih za varovane osebne podatke. Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je v skladu s prvim členom ZJU javni uslužbenec, zaradi česar so njegovi osebni podatki, ki se nanašajo na delovno razmerje oziroma na opravljanje javne funkcije, manj varovani kot podatki zaposlenih v zasebnem sektorju. Glede na to je treba v konkretnem primeru uporabiti tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja, niso varovani in so posledično javni. Sprejeto je namreč stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu in ostalih okoliščin v zvezi z njegovim delovnim razmerjem. Zahteva prosilke se v konkretnem primeru nanaša na mnenje etične komisije o izjavah direktorja bolnišnice na družbenem omrežju Twitter, kjer je med drugim enemu izmed uporabnikov »grozil« z neupravičenostjo do ventilatorja,če ga bo potreboval, za kar se je nato javno opravičil in zaradi česar je tudi odstopil s funkcije direktorja (kar izhaja tudi iz izpodbijane odločbe). Predmet presoje etične komisije so bile torej izjave direktorja bolnišnice, ki so vodile do odstopa s funkcije direktorja. Take izjave lahko nedvomno vplivajo tudi na ugled bolnišnice (kot delodajalca in kot javnega zavoda). Skladno z delovnopravno zakonodajo je to lahko razlog za odpoved iz krivdnih razlogov, oziroma najmanj za opozorilo pred odpovedjo ali za sprožitev disciplinskega postopka. Tako ravnanje direktorja, kot vodilne osebe javnega zavoda, je torej lahko razlog za prenehanje delovnega razmerja ali disciplinsko odgovornost. Ne glede na to, da je direktor v konkretnem primeru sam odstopil iz položaja, je na mestu zaključek, da mnenje etične komisije (v pristojnosti katere je etična presoja posameznega primera) glede opisanega ravnanja zagotovo predstavlja podatek, ki spada v sfero, povezano z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in ne spada v njegovo zasebno sfero (kot bi npr. podatek o tem, kdaj je bil direktor bolniško odsoten). Iz navedenega po mnenju prosilke izhaja, da je podana izjema od izjem po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ in bi moral organ prosilki omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta. Ob tem prosilka izpostavlja, da se organ do vprašanja, ali gre v konkretnem primeru dejansko za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, sploh ni opredelil, temveč je le pavšalno zaključil, da ne gre za izjemo od varstva osebnih podatkov. Ni mogoče sprejeti niti stališča, da do zahtevanega dokumenta ni mogoče zagotoviti niti delnega dostopa, ker naj bi bil posameznik še vedno določljiv. Kot že pojasnjeno zgoraj, predstavlja mnenje etične komisije o izjavah direktorja podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato vprašanje določljivosti posameznika reši že izjema po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, skladno s katero bi moral organ dopustiti prosilki dostop do zahtevanega dokumenta. Organ je kot argument za zavrnitev navedel tudi, da bi bila z objavo mnenja etične komisije javno razkrita stališča članov etične komisije, kar bi pomenilo poseg v njihovo integriteto in integriteto bolnišnice. V zvezi s tem prosilka poudarja, da je tudi glede osebnih podatkov članov etične komisije mogoče zaključiti, da gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Ti, kot člani etične komisije javnega zdravstvenega zavoda, opravljajo pomembno funkcijo in lahko s svojimi stališči pomembno vplivajo na delovanje zdravstvenega zavoda, delovnopravna razmerja posameznih uslužbencev zavoda in mnenje javnosti glede delovanja zavoda (z vidika transparentnosti, strokovnosti in politične neodvisnosti). Stališča članov etične komisije tako spadajo med podatke, povezane z njihovim delovnim razmerjem, saj ti ne delujejo kot člani komisije v svojem prostem času in s svojimi stališči ne predstavljajo le lastne volje, temveč delujejo v funkciji članov kot uslužbenci javnega zavoda in kot taki s stališči (oziroma vsaj s skupnim končnim stališčem komisije) predstavljajo tudi zavod in njegove uslužbence. Tudi v tem pogledu je torej podana izjema po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ob tem prosilka posebej poudarja, da bi organ moral, tudi če bi presodil, da stališča članov etične komisije ne spadajo v okvir izjeme po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ (in bi dostop do njih predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov), ravnati po 7. členu ZDIJZ, saj bi lahko tiste dele, ki predstavljajo varovane osebne podatke, ustrezno prekril. Anonimizacija v konkretnem primeru bi torej bila mogoča. Prosilka glede izvedbe testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ navaja, da že iz prvega odstavka 2. člena ZDIJZ izhaja, da je smisel pravice dostopa do informacij javnega značaja razkrivanje informacij o vseh vidikih delovanja organov v javnem sektorju. V tem smislu je treba izhajati tudi pri presoji, ali obstoji prevladujoč interes javnosti za dostop do zahtevane informacije javnega značaja. Javni interes se torej kaže predvsem kot zahteva po preglednosti in odprtosti delovanja javnega sektorja in s tem kot zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost pripomore k bolj premišljenim odločitvami in s tem k dvigu kakovosti dela. Po njenem mnenju ni dvoma, da gre pri zahtevi po posredovanju mnenja etične komisije glede neprimernih izjav tedanjega direktorja bolnišnice za temo, ki je izrazito v javnem interesu, posredovanje zahtevanih informacij pa bi nedvomno pripomoglo k verodostojni in odgovorni razpravi v javnosti. Gre za izjave direktorja bolnišnice, torej osebe, ki opravlja vodilno funkcijo v javnem zavodu in so zato njegova ravnanja (in posledice v zvezi z njimi) že iz tega razloga v večjem javnem interesu javnosti oziroma podvržena strožjim kriterijem presoje glede dopustnosti posegov v njegovo sfero (tudi sfero varstva osebnih podatkov). Od osebe, ki opravlja funkcijo direktorja bolnišnice, se namreč pričakuje primerno in profesionalno obnašanje, saj s svojimi dejanji in obnašanjem predstavlja tako bolnišnico (javni zavod), kot tudi zdravstveno stroko nasploh. Vprašanje, ali gre pri takih zapisih, kot jih je objavil imenovani direktor na družbenem omrežju, za neprimerne in nesprejemljive zapise, tako za direktorja javnega zavoda kot za zdravnika, je izrazitega pomena in presoja o tem je zagotovo v interesu javnosti. Pristojnost obravnave takega vedenja oziroma podaja mnenj glede primernosti tega je v rokah etične komisije, ki kot strokovni organ poda mnenje, s katerim ima javnost pravico biti seznanjena. Le tako se namreč lahko zagotovi, da je javnost ustrezno informirana o predmetni problematiki in le na tak način se lahko zagotovi informirana javna razprava o ustreznosti ravnanja oseb na vodilnih položajih (taka razprava pa predstavlja temelj demokratične družbe). Gre namreč za teme, ki se nanašajo na širšo populacijo ljudi (na vse državljane). Prosilka dodatno izpostavlja, da gre za osebo, ki je po stroki zdravnik. Na neprimernost izjav se je odzvala tudi Zdravniška zbornica (kar izhaja iz člankov, ki jih prosilka prilaga) in pozvala svoje člane k visoki stopnji profesionalnosti in etike v komunikaciji, tudi če gre za komunikacijo na družbenih omrežjih. Poleg tega so v zbornici že prejeli več prijav o sporni komunikaciji njihovih članov, ki so že v obravnavi, kar kaže na to, da ne gre za osamljen primer in da so vprašanje primernosti komunikacije (zdravnikov in vodstva zdravstvenih zavodov) in stališča ustreznih organov (etičnih komisij) aktualna in v velikem interesu javnosti, da je s tem seznanjena. Poleg tega je seznanitev javnosti s stališči posameznih etičnih komisij ali odborov (ki delujejo pri raznih organih in institucijah, npr. komisije Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in odbora Zdravniške zbornice) pomembna tudi z vidika, da omogoča primerjavo stališč oziroma z vidika transparentnosti presoje in enakopravnosti obravnave posameznih primerov (to je, ali so v bistvenem podobni primeri obravnavani podobno; ali je oseba na višjem položaju zaradi svojih neprimernih izjav v javnosti obravnavana oziroma ocenjena z etičnega vidika drugače, kot zdravnik nižjega ranga ipd.). Vse navedeno velja še toliko bolj, saj je na sploh v družbi vse bolj razširjeno neprimerno komuniciranje vodilnih javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev na vodstvenih mestih preko družbenih omrežij. Zlasti je komunikacija, ki ne dosega stopnje profesionalnosti, usmerjena v posameznike, ki kritično ocenjujejo delovanje javnih uslužbencev oziroma novinarje, ki kritično poročajo o razmerah (kar je steber demokratične družbe). Tako je bilo tudi v konkretnem primeru, saj so bile sporne izjave, ki so bile predmet obravnave etične komisije, usmerjene zoper konkretnega novinarja in zoper javni zavod RTV Slovenija. Gre torej za aktualno problematiko, ki nedvomno utemeljuje obstoj prevladujočega interesa javnosti v konkretnem primeru, ki je v seznanitvi javnosti z mnenjem etične komisije o primernosti takega ravnanja. Poleg tega bi objava mnenja komisije dala jasno sporočilo o sprejemljivosti takega vedenja tudi ostalim javnim uslužbencem (v zdravstvu in širše) in tako pripomogla k zajezitvi neprimerne komunikacije. Obstoj prevladujočega javnega interesa je namreč treba presoditi glede na obstoječe dejanske okoliščine (tudi aktualne družbeno politične okoliščine), ki tvorijo interes javnosti po razkritju informacij. Po mnenju prosilke se javni interes kaže tudi v nadzoru nad učinkovitostjo in pravilnostjo delovanja etične komisije, kot pomembnega organa, ki odloča o možnih primerih neustreznega delovanja in neetičnosti javnih uslužbencev javnega zavoda. O izjavah direktorja in posledično o njegovem odstopu je bilo v večjem obsegu poročano tudi v medijih, kar še dodatno izkazuje obstoj javnega interesa. Prosilka pri tem poudarja, da objava mnenja etične komisije ne bi predstavljala objave nečesa, kar je interesantno za javnost, kot zmotno meni organ, temveč razkritje tistega, kar je v interesu javnosti. Prosilka IP predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in v celoti ali delno omogoči dostop do zahtevanega mnenja etične komisije, podredno pa predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Priglaša stroške v višini 250 točk za pravno sredstvo v upravnem postopku, 50 točk za poročilo stranki, 2 % administrativne stroške ter 22 % DDV na priznane stroške, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 27. 7. 2020, z dopisom št. 100-35/2020-7 odstopil v reševanje IP.

Na poziv IP št. 090-143/2020/2 z dne 28. 7. 2020 je organ IP dne 21. 8. 2020 posredoval še Mnenje etične komisije Splošne bolnišnice Slovenj Gradec z dne 2. 4. 2020, ki je predmet obravnave v tem pritožbenem postopku.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da z zahtevano informacijo javnega značaja razpolaga. Na poziv IP mu je organ namreč posredoval zahtevani dokument, to je Mnenja etične komisije Splošne bolnišnice Slovenj Gradec o izjavah gospoda ……………na družbenem omrežju Twitter, z dne 2. 4. 2020.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da odločitev organa, da se zahteva prosilke zavrne, ni pravilna. Organ je v postopku napačno uporabil materialno pravo, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilke ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in sam odločil, da mora organ prosilki zahtevani dokument posredovati, in sicer iz naslednjih razlogov:

 

  1. Glede izjeme varstva osebnih podatkov

 

Ker se je organ pri zavrnitvi dostopa do zahtevanega dokumenta skliceval na varstvo osebnih podatkov, je IP v tem postopku presojal, ali zahtevani dokument, to je Mnenja etične komisije Splošne bolnišnice Slovenj Gradec o izjavah gospoda…………., na družbenem omrežju Twitter, z dne 2. 4. 2020, vsebuje varovane osebne podatke.

 

25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali podatke o porabi javnih sredstev (1. in 2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba osebne podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ).

Z vpogledom v zahtevano mnenje je IP ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke, in sicer podatke o javnem uslužbencu, na katerega se mnenje nanaša, ime in priimek predsednika etične komisije in ime in priimek strokovne direktorice, ki ji je bilo mnenje posredovano. V nasprotju z zatrjevanjem organa v izpodbijani odločbi, iz zahtevanega mnenja niso razvidni osebni podatki članov etične komisije, niti njihova osebna stališča in odnos do obravnavane tematike. IP tako ni sledil stališču organa, da bi z javnim razkritjem zahtevanega mnenja posegli v integriteto članov komisije in v integriteto bolnišnice, ker gre za izrazite osebne izpovedi članov etične komisije, ki vsebujejo njihova osebna mnenja oz. stališča glede izjav direktorja na družbenem omrežju. V konkretnem primeru namreč ne gre za presojo dobesednega zapisa seje (magnetograma), niti za presojo tonskega zapisa seje, kot npr. v primeru, ki ga je IP obravnaval pod opr. št. 090-155/2013/10 v povezavi s sodbo Upravnega sodišča RS št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014 ali v primeru pod opr. št. 090-153/2015 z dne 31. 7. 2015 in v katerih je zavzel stališče, da gre za varovane osebne podatke. Iz tonskega zapisa so namreč razvidne osebne govorne značilnosti udeleženih posameznikov, pa tudi sam glas, ki predstavlja biometrični podatek. V konkretnem primeru ne gre za takšno dejansko stanje, niti ne gre za presojo zapisnika, iz katerega so razvidne izjave posameznih sodelujočih. V tem postopku je predmet presoje skupno mnenje etične komisije, iz katerega izhaja le končno stališče, ki ga je ta zavzela do obravnavanega vprašanja, sama razprava, osebni pogledi, izjave prisotnih,…pa iz zahtevanega dokumenta ne izhajajo. IP je ob tem sledil pritožbenim navedbam prosilke, da je direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v skladu s prvim členom ZJU javni uslužbenec, zaradi česar so njegovi osebni podatki, ki se nanašajo na delovno razmerje oziroma na opravljanje javne funkcije, manj varovani kot podatki zaposlenih v zasebnem sektorju. Mnenje etične komisije (v pristojnosti katere je etična presoja posameznega primera) glede opisanega ravnanja tako predstavlja podatek, ki spada v sfero, povezano z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in ne spada v njegovo zasebno sfero. Prav tako IP pritrjuje stališču prosilke, da so tudi osebni podatki predsednika etične komisije in strokovne direktorice, ki se nahajajo v zahtevanem dokumentu, povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Drži namreč, da člani etične komisije javnega zdravstvenega zavoda opravljajo pomembno funkcijo in lahko s svojimi stališči pomembno vplivajo na delovanje zdravstvenega zavoda, delovnopravna razmerja posameznih uslužbencev zavoda in mnenje javnosti glede delovanja zavoda (z vidika transparentnosti, strokovnosti in politične neodvisnosti). Tudi osebni podatki strokovne direktorice (ime in priimek), ki ji je bilo mnenje posredovano, so v zahtevanem dokumentu nedvomno v zvezi z opravljanjem njenega dela, saj ji je bilo mnenje posredovano kot strokovni direktorici – javni uslužbenki in ne v zasebnem svojstvu.

IP je tako ugotovil, da so osebni podatki strokovne direktorice, predsednika etične komisije in javnega uslužbenca, na katerega se mnenje nanaša, v zahtevanem mnenju navedeni v zvezi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja, posledično pa, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso varovani.

Prosilka je v pritožbi tudi obširno navajala, zakaj je v konkretnem primeru za dostop do zahtevanega dokumenta podan tudi prevladujoč javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ker pa je IP ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja že iz razloga, ker zatrjevana izjema varovanih osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, se v presojo tega vprašanja ni podrobneje spuščal.

Na podlagi vsega navedenega je IP pritožbi prosilke, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in organu naložil posredovanje zahtevanega dokumenta, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilke ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, tako da ta sama nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v 2. točki izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.