Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.12.2018
Naslov: prosilec - ŠOUP
Številka: 090-264/2018
Kategorija: Osebni podatek, Stroški
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

V pritožbenem postopku je IP presojal  zgolj tiste informacije, za katere je organ ocenil, da sodijo v okvir zahteve prosilca, in sicer, da so v zvezi izvedenim finančnim načrtom organa v letu 2017 in pri katerih je organ delno zavrnil dostop. To so: pogodbe o zaposlitvi z aneksi, sklepi o odmeri letnega dopusta ter določitvi regresa, plačne liste, poročila o delu, napotnice in računi za opravljeno delo dijakov in študentov. IP je ugotovil, da podatki, ki jih je organ prekril, nedvomno sodijo med osebne podatke. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru ni bilo sporno, da organ razpolaga z javnimi sredstvi, saj kot je navedel tudi organ, pridobiva sredstva iz državnega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti. Tudi IP je v svoji praksi že večkrat poudaril, da koncesijska sredstva, s katerimi razpolaga organ, nedvomno predstavljajo javna sredstva, ki so tako po višini kot tudi po namenu zakonsko regulirana s strani države, zato morajo biti podvržena transparentnosti. Zato je po oceni IP izjema varstva osebnih podatkov nedvomno presežena v tistem delu, ki izkazuje podatek o porabi javnih sredstev. IP je ugotovil, da so podatki o imenih in priimkih posameznikov na pogodbi o zaposlitvi, na plačnih listah, na določitvi regresa, na poročilih o delu ter na računih za opravljeno delo dijakov in študentov, skupaj s podatkom o (bruto) izplačilu, v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev, zato kot taki niso varovani in predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Slednje pa ne velja za ostale informacije (celotna vsebina, vključno z že prekritimi osebnimi podatki, z izjemo imena in priimka posameznika) na pogodbah o zaposlitvi, plačnih listah, na določitvi regresa ter na poročilih o delu, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, zato predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako ne obstaja zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov na napotnicah, ki same po sebi s porabo javnih sredstev niso neposredno povezane, zato je organ v tem delu pravilno zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov.  IP je nadalje ugotovil, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja, opredeljenih v drugi točki izreka izpodbijane odločbe, ki jo je IP zaradi navedenega odpravil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-264/2018/8

Datum: 28. 12. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 19. 11. 2018, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 13. 11. 2018, št. D-0-063/2018, Študentske organizacije Univerze na Primorskem, Čevljarska ulica 27, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Študentske organizacije Univerze na Primorskem z dne 13. 11. 2018, št. D-0-063/2018, v zavrnilnem delu 1. točke izreka delno odpravo ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati informacije na podlagi izvedenega finančnega načrta ŠOUP 2017, in sicer:
  • pogodbe o zaposlitvi z aneksi/dodatki, z naslednjimi podatki: ime in priimek delavca/delavke ter znesek bruto osnovne plače oz. višina dodatka k plači,
  • sklepe o odmeri letnega dopusta in določitvi regresa za leto 2017, z naslednjimi podatki: ime in priimek delavca/delavke ter znesek višine regresa,
  • plačne liste za leto 2017, z naslednjimi podatki: ime in priimek delavca/delavke ter znesek bruto plače pod oznako 100,
  • poročila o delu po obdobjih v letu 2017, z naslednjimi podatki: ime in priimek prejemnika honorarja in znesek izplačila,
  • račune za opravljeno delo dijakov in študentov za leto 2017, z naslednjimi podatki: ime in priimek »člana« in znesek »skupaj delo« ter znesek »skupaj za plačilo.
  1. Druga točka izreka odločbe Študentske organizacije Univerze na Primorskem z dne 13. 11. 2018, št. D-0-063/2018 se odpravi.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 22. 9. 2018 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, da mu organ po elektronski pošti posreduje naslednje informacije: vse dokumente, ki so nastali na podlagi izvedenega finančnega načrta ŠOUP 2017 pri sledečih kategorijah in podkategorijah finančnega načrta:

  • v kategoriji A, kjer finančni načrt opredeljuje stroške dela, vse dokumente, ki dokazujejo stroške pri postavkah »strokovnih služb«, »predsedstva«, »ostalih funkcionarjev« in »ostali stroški dela iz resorjev«.
  • v kategoriji B, kjer finančni načrt opredeljuje stroške najemnin, vsi dokumenti, ki dokazujejo »stroške drugih storitev« in »storitev za skupne potrebe«.

 

Organ je z elektronskim sporočilom z dne 10. 10. 2018 prosilca pozval k dopolnitvi zahteve, na način, da sporoči konkretno vrsto informacije, ki jo zahteva, saj je ocenil, da je zahteva na način, kot je napisana, nepopolna oziroma presplošna. Prosilec je v odgovoru z dne 12. 10. 2018 vztrajal, da je njegova zahteva dovolj določna.

 

O zahtevi prosilca je nato organ odločil z odločbo z dne 13. 11. 2018, št. D-O-063/2018, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se zahtevi prosilca delno ugodi, pri čemer se na dokumentih prekrijejo varovani osebni podatki. V drugi točki izreka odločbe je organ odločil, da stroški posredovanja informacij javnega značaja znašajo 133,40 eur z DDV, ki jih mora prosilec plačati v roku 15 dni. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in navedel, da jo je natančno preučil in ugotavlja, da finančni načrt organa iz leta 2017 vsebuje podatke o porabi javnih sredstev. Organ namreč pridobiva sredstva iz državnega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti, zato je organ v tem delu ugodil zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Glede zavrnilnega dela odločbe je organ v nadaljevanju preveril, ali je dostop do določenih zahtevanih podatkov potrebno zavrniti, na podlagi katerega izmed enajstih zakonsko določenih razlogov iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da varstvo po ZVOP-1 uživajo tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot varovane osebne podatke. Podatki o imenu in priimku, datumu in kraju rojstva, naslovu določene fizične osebe ter vsi ostali osebni podatki, ki bi lahko neposredno ali posredno identificirali posameznika, nedvomno sodijo med varovane osebne podatke. Prav tako podatki o delovnem mestu in zneskih plač, lahko v povezavi z drugimi osebnimi podatki identificirajo posameznika. Razkritje delov dokumenta, ki vsebujejo varovane osebne podatke, bi tako lahko ogrozilo zaupnost osebnih podatkov posameznika, ki ga zadevajo. Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo več osebnih podatkov, v smislu 1. točke 6. člena ZVOP-1, zato je vlogo prosilca v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, zavrnil. ZDIJZ v 7. členu predpisuje izvedbo delnega dostopa, kadar dokumenti vsebujejo varovane podatke in kolikor je te podatke mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Organ je na tej podlagi izvedel delni dostop do dokumentov tako, da je izbrisal varovane osebne podatke, in s tem delno ugodil zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja.

 

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 19. 11. 2018 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da organ pri zavrnitvi dostopa do dela zahtevanega gradiva zaradi varstva osebnih podatkov ni navedel, kakšne občutljive osebne podatke vsebujejo zahtevani dokumenti, niti kolikšen delež zahtevanega gradiva vsebuje takšne podatke. Po mnenju prosilca odločitev organa prinaša veliko tveganje, da vodilni v ŠOUP prikrijejo podatke, ki niso osebni podatki in so nujni za razumevanje poslovnih razmerij med javnopravno ŠOUP in zasebnopravnimi poslovnimi subjekti in njihovimi zastopniki. Prosilec nadalje še navaja, da iz uvodnih vrstic odločbe izhaja tudi, da naj bi pri posredovanju informacij nastali stroški v višini 133 EUR, vendar kasneje ni razloženo, zakaj in kako je prišlo do teh stroškov.

 

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 3. 12. 2018, št. D-O-066/2018, s prilogami, poslal v odločanje IP. Na poziv IP je organ naknadno posredoval dokumente, ki so predme zahteve.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da v obravnavnem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v delovno področje organa, saj gre za dokumente, ki opredeljujejo stroške, ki so zavedeni v okvir finančnega načrta organa za leto 2017. Sporno pa je vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do osebnih podatkov, kot je navedeno v izpodbijani odločbi. IP je tako v nadaljevanju presojal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do splošnih pojmov, ki so relevantni v obravnavanem primeru, nato pa še do obdelave predmetnih osebnih podatkov.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe).

Na zahtevo prosilca, da želi podatke v zvezi izvedenim finančnim načrtom organa v letu 2017:

  • v kategoriji A, kjer finančni načrt opredeljuje stroške dela, vse dokumente, ki dokazujejo stroške pri postavkah »strokovnih služb«, »predsedstva«, »ostalih funkcionarjev« in »ostali stroški dela iz resorjev«.
  • v kategoriji B, kjer finančni načrt opredeljuje stroške najemnin, vsi dokumenti, ki dokazujejo »stroške drugih storitev« in »storitev za skupne potrebe«,

IP ugotavlja, da je organ presojal naslednje sklope podatkov, za katere je ocenil, da sodijo v okvir zahteve prosilca, in sicer:

  • pogodbe o zaposlitvi z aneksi ter sklepe o odmeri letnega dopusta in določitvi regresa, pri čemer je organ prekril naslednje informacije: ime in priimek, stalno in začasno prebivališče, rojstni datum, davčno številko, EMŠO, transakcijski račun, banko, delovno mesto, dela in naloge po pogodbi, ki kažejo na posameznika, na podlagi katerih je oseba določljiva, dopust po posameznih kriterijih;
  • plačne liste za leto 2017, pri čemer je organ prekril naslednje informacije: ime in priimek, naslov, davčno številko, datum zaposlitve, skupno delovno dobo;
  • poročila o delu po obdobjih za leto 2017, pri čemer je organ prekril naslednje informacije: imena in priimke prejemnikov honorarja, razen glede sekretarjev in predsednika;
  • račune za različne storitve za leto 2017: spremljanje medijev, čiščenje poslovnih prostorov, zavarovanje, odvetniški stroški, gorivo, telefonske storitve, varovanje, računalniške storitve, komunala, pošta, bančne storitve;
  • napotnice, pri čemer je organ prekril naslednje informacije: ime in priimek, naslov, rojstni datum, št. osebnega dokumenta, davčno številko;
  • račune za opravljeno delo dijakov in študentov za leto 2017, pri čemer je organ prekril njihova imena in priimke;
  • kreditni pogodbi.

Glede na to, da se je prosilec pritožil zoper zavrnilni del, IP poudarja, da so predmet presoje v pritožbenem postopku zgolj tiste informacije, pri katerih je organ delno zavrnil dostop, in sicer: pogodbe o zaposlitvi z aneksi, sklepi o odmeri letnega dopusta ter določitvi regresa, plačne liste, poročila o delu, napotnice in računi za opravljeno delo dijakov in študentov.

 

IP ugotavlja, da zgoraj navedeni podatki, ki jih je organ prekril, nedvomno sodijo med osebne podatke. Vprašanje, ki sledi pa je, ali je obdelava navedenih podatkov na način prostega dostopa zakonita oziroma povedano drugače, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo javno razkritje oz. posredovanje prosilcu po ZDIJZ. Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe).

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe,

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu,

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen, kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. .

 

Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru ni sporno, da organ razpolaga z javnimi sredstvi, saj kot navaja tudi organ, pridobiva sredstva iz državnega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti. Tudi IP je v svoji praksi že večkrat poudaril, da koncesijska sredstva, s katerimi razpolaga organ, nedvomno predstavljajo javna sredstva, ki so tako po višini kot tudi po namenu zakonsko regulirana s strani države, zato morajo biti podvržena transparentnosti. Zato je po oceni IP izjema varstva osebnih podatkov nedvomno presežena v tistem delu, ki izkazuje podatek o porabi javnih sredstev. IP ugotavlja, da so podatki o imenih in priimkih posameznikov na pogodbi o zaposlitvi, na plačnih listah, na določitvi regresa, na poročilih o delu ter na računih za opravljeno delo dijakov in študentov, skupaj s podatkom o (bruto) izplačilu, v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev, zato kot taki niso varovani in predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Slednje pa ne velja za ostale informacije (celotna vsebina, vključno z že prekritimi osebnimi podatki, z izjemo imena in priimka posameznika) na pogodbah o zaposlitvi, plačnih listah, na določitvi regresa ter na poročilih o delu, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, zato predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako ne obstaja zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov na napotnicah, ki same po sebi s porabo javnih sredstev niso neposredno povezane, zato je organ v tem delu pravilno zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov.

 

Nadalje je IP preizkusil pravilnost in utemeljenost zaračunanih stroškov dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja, o čemer je organ odločil v drugi točki izreka izpodbijane odločbe. Sporno je vprašanje, ali bi moral organ prosilca opozoriti na plačilo stroškov že pred izdajo izpodbijane odločbe.

 

Nobenega dvoma ni, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Tako v prvem odstavku 36. člena ZDIJZ določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Sam način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba). Ob upoštevanju navedenih določb je vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morajo biti podane kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov. V zvezi z navedenim je treba opozoriti, da je stroškovnik za zaračunavanje stroškov dostopa do informacij javnega značaja določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi, ki je javno objavljena in dostopna, zaradi česar ima prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno možnost preveriti. IP je ugotovil, da ima organ sicer na svoji spletni strani objavljen še »stari stroškovnik z dne 5. 6. 2012«, ki je dopuščal zaračunavanje stroškov dela, kar pa po noveli ZDIJZ-C ne velja več, zato je objavljen stroškovnik organa neveljaven in zavajajoč, vsekakor pa je imel prosilec, kot rečeno, možnost vpogleda v veljavno in javno dostopno Uredbo. Glede na to, da organ stroške »lahko« zaračuna, ni pa dolžan, to pomeni, da mora organ prosilca na plačilo stroškov še vedno predhodno opozoriti, če mu bo stroške zaračunal. Določba tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ se ni spremenila, je pa bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij. Organ mora torej ob posredovanju informacij prosilcu že posredovati sklep o zaračunanih stroških (vključno s specifikacijo stroškov) in ne ga šele obvestiti o tem, da namerava stroške zaračunati.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP, z dopisom št. 090-264/2018/2 z dne 5. 12. 2018, organ pozval, da pojasni nastale stroške, saj se v izpodbijani odločbi do zaračunanih stroškov ni opredelil. Organ je v odgovoru št. D-O-072/2018 z dne 14. 12. 2018 navedel, da so v predmetnem postopku nastali materialni stroški, in sicer s fotokopijami celotne dokumentacije ter pretvorbe iz fizične v elektronsko obliko, skupaj 781 strani dokumentov. Ker so pri pripravi dokumentacije ugotovili, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 eur, so prosilca z odločbo z dne 13.11.2018 seznanili z obveznostjo plačila stroškov in zahtevali vnaprejšnji polog, z rokom plačila 15 dni.

 

IP je v izogib nejasnosti organ ponovno pozval k predložitvi dokumenta, ki izkazuje, da je bil prosilec predhodno (pred sprejetjem odločitve) obveščen o plačilu stroškov in z obrazložitvijo višine. Organ je dne 20. 12. 2018 pojasnil, da je prišlo do spregleda procesne predpostavke in da poziv prosilcu z obrazložitvijo materialnih stroškov pred sprejetjem odločitve ni bil poslan, zato dokazila ne morejo posredovati.

 

Iz navedenega odgovora organa in ostale dokumentacije v spisu izhaja, da organ pred izdajo izpodbijane odločbe, prosilca ni opozoril na plačilo stroškov. Prosilec tako ni imel možnosti, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe odloči, da bo informacije zahteval v manjšem obsegu, drugi obliki (npr. vpogled), ali da jih sploh ne bo zahteval. Prav tako ni imel možnosti še pred prejemom izpodbijane odločbe pri organu poizvedeti o višini stroškov, ki jih namerava zaračunati organ. Glede na navedeno je IP ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja, opredeljenih v drugi točki izreka izpodbijane odločbe. Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP drugo točko izreka izpodbijane odločbe v celoti odpravil.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu 1. točke izreka delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Prav tako je IP ugodil pritožbi prosilca glede plačila stroškov posredovanja informacij javnega značaja in, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, 2. točko izreka izpodbijane odločbe v celoti odpravil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe). V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke