Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.10.2016
Naslov: Prosilec - Socialni inkubator Študentski Kampus
Številka: 0902-16/2016
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je zavod Socialni inkubator Študentski Kampus - socialno podjetje zavrnil dostop do pogodb o zaposlitvi za poimensko navedene osebe iz razloga, ker niso zavezanci po ZDIJZ.  IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zavod Socialni inkubator Študentski Kampus - socialno podjetje ustanovila izključno ŠOU v Ljubljani, to pomeni, da je pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava, zato je IP zaključil, da zavod Socialni inkubator Študentski Kampus - socialno podjetje sodi med zavezance po 1.a členu ZDIJZ. IP je nadalje navedel, da je prosilec v obravnavanem primeru zahteval informacije, ki neposredno ne ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Vendar pa je IP v nadaljevanju ugotovil, da za dve osebi  iz zahtevanih informacij, torej iz pogodb o zaposlitvi, izhajajo informacije iz druge alineje 4.a člena ZDIJZ, in sicer informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete, zato je v tem delu pritožbi ugodil, v preostalem delu pa pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-16/2016/4

Datum: 11. 10. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. člena ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 29.1.2016 (dalje prosilec), zoper odločbo brez številke in brez datuma, Socialnega inkubatorja Študentski Kampus – socialno podjetje, Pivovarniška ulica 6, 1000 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Socialnega inkubatorja Študentski Kampus – socialno podjetje, brez datuma in brez številke, delno odpravi ter se odloči: Zavezanec je v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe dolžan v elektronski obliki prosilcu posredovati:

-       pogodbo o zaposlitvi z dne 8.6.2015 za      , in sicer: naslov pogodbe, ime in priimek iz prve vrstice prvega člena pogodbe ter funkcijo iz druge vrstice prvega člena pogodbe, tretji odstavek 3. člena pogodbe, 5. člen pogodbe, 6. člen pogodbe, drugi in tretji odstavek 12. člena pogodbe in datum na peti (zadnji) strani pogodbe;

-       pogodbo o prokuri z dne 31.7.2015 za     , in sicer: naslov pogodbe, ime in priimek prokurista iz prve strani pogodbe, višino plačila iz prve alineje 4. člena pogodbe (4.1.), prvo vrstico prvega odstavka in zadnji stavek drugega odstavka iz druge alineje 4. člena pogodbe (4.2.), četrto alinejo 4. člena pogodbe (4.4.), prvo alinejo prvega odstavka 12. člena pogodbe (12.1.1.), četrti odstavek 12. člena pogodbe (12.4.) in datum na šesti (zadnji) strani pogodbe.

 

2.     V delu, v katerem je prosilec zahteval pogodbe o zaposlitvi za      ter podatke, ki jih mora zavezanec v posredovanih dokumentih, v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti, se pritožba zavrne.

 

3.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 14.12.2015 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do pogodb o zaposlitvi med zavodom Socialni inkubator Študentski Kampus - socialno podjetje in zaposlenimi:

 

Zavezanec je izdal odločbo, brez številke in brez datuma, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi je Izhodiščno izpostavil, da že Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju ŠOU v Ljubljani), kot ustanoviteljica zavoda Socialni inkubator Študentski Kampus — socialno podjetje, ni organ, ki bi bil v skladu z določbami ZDIJZ zavezan posredovati informacije javnega značaja prosilcem, kaj šele nepridobiten zavod zasebnega prava. Organi, ki so zavezani ravnati po določbah ZDIJZ, so taksativno našteti v 1. odstavku 1. člena ZDIJZ. ŠOU v Ljubljani ni nič od naštetega in ni javni organ, prav tako pa ne izdaja dokumentov in pravnih aktov, ki bi ustvarjali ali posegali v pravice in obveznosti različnih subjektov. To dejstvo izhaja iz statusa ŠOU v Ljubljani, ki je demokratično organizirana avtonomna skupnost, ki zastopa interese študentov, mlajše generacije ter se zavzema za njihovo uresničevanje. Status ŠOU v Ljubljani določa Študentska ustava Študentske organizacije Slovenije (Uradni list RS, št. 105/02, v nadaljevanju: Študentska ustava) in Statut ŠOU v Ljubljani. Glede na to, da že ustanoviteljica Zavoda Socialni inkubator Študentski Kampus - socialno podjetje, ni organ, ki bi bil v skladu z določbami ZDIJZ zavezan posredovati informacije javnega značaja prosilcem, pa je v primeru Študentskega Kampusa to dejstvo še toliko bolj očitno. Položaj Študentskega Kampusa ureja Akt o ustanovitvi, ki v splošnih določbah določa, da je Študentski Kampus nepridobiten zavod zasebnega prava. Takšen nepridobitni zavod zasebnega prava pa nikakor ne more biti pasivno legitimiran za posredovanje informacij javnega značaja. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja, je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. Nadalje je zavezanec navedel, da Študentski Kampus, kot pravna oseba zasebnega prava, tudi ni poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v smislu 2. alineje 2. odstavka 1.a člena ZDIJZ, ki določa, da je v drugi osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, podan prevladujoč vpliv oseb javnega prava, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, nastopajo kot ustanovitelji. Ustanoviteljica Študentskega Kampusa je ŠOU v Ljubljani, ki ni oseba javnega prava, ker ne izpolnjuje kriterijev za opredelitev pravnih oseb javnega prava. Študentski Kampus je, kot nepridobiten zavod zasebnega prava, namenjen zagotavljati podporno okolje študentom Univerze v Ljubljani. V okviru tega poslanstva so cilji Študentskega Kampusa, da omogoča: okolje za zagon in podporo projektov in idej študentov članic ŠOU v Ljubljani, različna izobraževanja in delavnice, namenjene študentom članic ŠOU v Ljubljani, prostore učne baze študentom članic ŠOU v Ljubljani; zagotavlja ustrezno prehrano, osveščati in obveščati študente članic ŠOU v Ljubljani o zdravem načinu prehranjevanja in s tem zdravega načina življenja, itd.. Študentski Kampus torej v nobenem pogledu ne izvaja oblastne funkcije, javne službe ali javnega pooblastila, temveč je ustanovljen s ciljem zastopati interese študentov članic ŠOU v Ljubljani in njihovih skupin ter njihovih nepridobitnih organizacij ter se zavzemati za njihovo uresničevanje. Iz navedenih razlogov Študentski Kampus tudi ni vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja. V register zavezancev za informacije javnega značaja pa ni vpisana niti ustanoviteljica zavoda ŠOU v Ljubljani. Tudi, če bi Študentski Kampus bil zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja (kar pa nedvomno ni), lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatke, ki jih ZDIJZ opredeljuje kot izjemo od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ker pogodbe o zaposlitvi vsebujejo določilo o poslovni skrivnosti in so tudi na nivoju zavoda opredeljene kot poslovna skrivnost, obenem pa ne gre za podatke o javni porabi sredstev, niti za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (kar delavci zavoda, na katere se pogodbe o zaposlitvi nanašajo, nedvomno niso), Študentski Kampus teh informacij ne bi bil dolžan razkrivati tudi v primeru, če bi bil opredeljen kot organ (kar pa nedvomno ni), ki je v skladu z določbami ZDIJZ zavezan posredovati informacije javnega značaja prosilcem. Na podlagi navedenega za razkritje zahtevanih podatkov in dokumentov ni pravne podlage, zato se zahteva prosilca zavrne.

 

Prosilec je dne 29.1.2016 pri zavezancu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se z odločitvijo ne strinja, saj meni, da so vir njegovih sredstev pretežno proračunska javna sredstva ŠOU v Ljubljani, zato je tudi on zavezanec po ZDIJZ.

 

Zavezanec je z dopisom z dne 1.9.2016 posredoval pritožbo prosilca v odločanje IP.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ. Glede na to, da je v obravnavanem primeru zavezanec zanikal status zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, se je IP primarno opredelil do navedenega vprašanja.

 

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. odst. člena ZDIJZ), in tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (1. odst. 1.a člena ZDIJZ). Po izrecni določbi druge alineje 2. odst. 1.a člena ZDIJZ je prevladujoč vpliv zagotovljen, kadar oseba javnega prava nastopa kot ustanovitelj v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava. Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet (v nadaljnjem besedilu: AJPES), je v skladu s 1. odst. 3.b člena ZDIJZ in 23. člena ZDIJZ-C, dne 17. 10. 2014 vzpostavila, in od takrat naprej vodi, javni register zavezancev (v nadaljnjem besedilu: register zavezancev), v katerega se vpišejo tako zavezanci iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, kakor tudi tisti zavezanci iz druge alineje 2. odst. 1.a člena ZDIJZ, v katerih Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava neposredno nastopajo kot ustanovitelji.

 

IP ugotavlja, da Socialni inkubator Študentski Kampus - socialno podjetje ni vpisan v register zavezancev. Če je pravna oseba vpisana v register, velja domneva, da je zavezanec. Če v register ni vpisana, to sicer še ne pomeni, da subjekt ne sodi med zavezance po ZDIJZ. Ugotavljanje zavezanosti je namreč sestavni del postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

 

IP ugotavlja, da je Socialni inkubator Študentski Kampus - socialno podjetje ustanovila ŠOU v Ljubljani, ki sicer v času odločanja zavezanca[1], prav tako ni bila vpisana v register zavezancev po ZDIJZ, vendar pa je na podlagi prakse IP in sodne prakse nedvomno oseba javnega prava. Slednje izhaja iz odločb IP (št.: 021-6/2008, 090-7/2009/1, 090-187/2010/1, 090-202/2010/1, 090-190/2010), prav tako pa tudi iz sodb Upravnega sodišča (opr. št.: U 260/2008-11, IIU 65/2009-16, IIU 436/2010-11, IIIU 523/2010-8, IU 1722/2010-16) in Vrhovnega sodišča (opr. št.: X Ips 318/2010 z dne 6.7.2011), da je ŠOU v Ljubljani pravna oseba javnega prava. Zato je zatrjevanje zavezanca, da njihov ustanovitelj ni oseba javnega prava in posledično tudi ni zavezan organ po ZDIJZ, nedvomno v nasprotju s stališčem sodne prakse in pravne teorije. Do vprašanja, ali ŠOU v Ljubljani sodi med osebe javnega prava, se je opredelilo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu z opr. št. U-I-243/06, Up-446/06 z dne 17. 4. 2008, zapisalo: »Uporaba predpisov vedno pomeni njihovo razlago. Z vidika pravne varnosti, ki je tudi eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave, postane predpis sporen takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm ne moremo priti do jasne vsebine predpisa (odločba št. U-I-32/02 z dne 10. 7. 2003, Uradni list RS, št. 73/03 in OdlUS XII, 71). V skladu z drugim odstavkom 150. člena Ustave ureditev in pristojnosti Računskega sodišča določa zakon. ZRacS-1 ureja revizijsko pristojnost v 20. členu, v katerem določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev (prvi odstavek). V tem členu določa tudi, kateri so uporabniki javnih sredstev po tem zakonu (peti odstavek). Med njimi je v 1. točki tega odstavka navedena tudi pravna oseba javnega prava ali njena enota. Pobudnica (ŠOU v Ljubljani) očita, da vsebina pojma "oseba javnega prava" v zakonu ni dovolj jasno določena, vendar je Računsko sodišče ugotovilo vsebino tega pojma z uporabo ustaljene metode razlage pravnih norm (sistematična razlaga) in ga v tej vsebini tudi uporabilo. Ker je vsebino izpodbijane določbe z njeno razlago mogoče ugotoviti, so očitki o njeni neskladnosti z 2. členom Ustave očitno neutemeljeni«.

 

Ker je zavod Socialni inkubator Študentski Kampus - socialno podjetje ustanovila izključno ŠOU v Ljubljani[2] to pomeni, da je pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava, zato je IP zaključil, da zavod Socialni inkubator Študentski Kampus - socialno podjetje sodi med zavezance po 1.a členu ZDIJZ.

 

Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

Prosilec je v obravnavanem primeru zahteval pogodbe o zaposlitvi med zavodom Socialni inkubator Študentski Kampus - socialno podjetje in zaposlenimi:   ki neposredno ne ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ. Vendar pa je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali iz zahtevanih informacij, torej iz pogodb o zaposlitvi, izhajajo informacije iz druge alineje 4.a člena ZDIJZ, in sicer informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete ter informacije o izpolnjevanju pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje za člane poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa.

 

IP je z dopisom z dne 15.9.2016, št. 0902-16/2016/2 pozval zavezanca, da mu posreduje pogodbo o zaposlitvi za                , predstavlja osebo, pooblaščeno za zastopanje zavoda ter dokumente, iz katerih so razvidni pogoji in merila za zaposlitev ali imenovanje na mesto direktorja (npr. sistematizacijo). Glede oseb:                , pa je IP zavezanca pozval, da sporoči, ali katera od navedenih oseb, sodi med zastopnike oziroma člane organe upravljanja ali organe nadzora. Če sodi, je IP prav tako zahteval za te osebe pogodbe o zaposlitvi ter dokumente, iz katerih so razvidni pogoji in merila za zaposlitev ali imenovanje na mesto, ki ga opravljajo (npr. sistematizacijo).

 

Zavezanec je odgovoril z dopisom z dne 5.10.2016, v katerem je navedel, da posreduje kopijo pogodbe o zaposlitvi za        z dne 8.6.2015, direktorja zavoda ter izpis iz Akta o ustanovitvi zavoda, kjer so navedeni pogoji za imenovanje direktorja ter kopijo objave razpisa za delovno mesto direktorja, na katerega se je prijavil in bil izbran. Zavezanec je nadalje pojasnil, da posreduje tudi pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o prokuri z dne 31.7.2015, za    , ki v okviru zavoda opravlja funkcijo prokurista in je tudi član sveta zavoda. Priložil je tudi kopijo objave razpisa za delovno mesto prokurista, na katerega se je     prijavil in bil izbran. Glede oseb: pa je zavezanec navedel, da ne sodijo med zastopnike oziroma člane organov upravljanja ali organov nadzora.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da zahteva prosilca v delu, ki se nanaša na pogodbe o zaposlitvi za           , ne sodi med informacije, ki jih taksativno določa 4.a člen ZDIJZ, ker ne gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla za izdatke ali za informacije v zvezi z upravljanjem stvarnega premoženja. Prav tako pa tudi ne gre za informacije iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Navedene informacije, ki jih je zahteval prosilec, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ torej pri zavezancu ni mogoče šteti za informacije javnega značaja. IP je zato pritožbo prosilca v tem delu, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil.

 

IP je nadalje vpogledal v pogodbi o zaposlitvi in v razpisa za delovno mesto za      , z namenom ugotovitve, ali iz pogodb o zaposlitvi, ki sta predmet zahteve, izhajajo informacije, ki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da iz pogodbe o zaposlitvi z dne 8.6.2015 za  ni razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za imenovanje, izhajajo pa informacije o vrsti zastopnika – funkcija (prvi člen pogodbe) ter informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete, in sicer iz tretjega odstavka 3. člena pogodbe – boniteta, iz 5. člena pogodbe – višina plače, iz 6. člena pogodbe – nadomestila (višina prejemkov), iz drugega in tretjega odstavka 12. člena pogodbe – dogovorjena višina odpravnine (višina prejemkov). V navedenem delu torej zahtevana pogodba o zaposlitvi za    ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Ker preostali del pogodbe ne sodi med informacije, ki jih taksativno določa 4.a člen ZDIJZ, je treba dostop v tem delu zavrniti.

 

IP je vpogledal v pogodbo o prokuri z dne 31.7.2015 za      in ugotavlja, da iz pogodbe ni razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za imenovanje, izhajajo pa informacije o vrsti zastopnika (prva stran pogodbe) ter informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete, in sicer iz prve alineje 4. člena pogodbe (4.1) – višina plačila, iz druge alineje 4. člena pogodbe (4.2): v prvi vrstici prvega odstavka in zadnji stavek drugega odstavka – delovna uspešnost (višina prejemkov), iz četrte alineje 4. člena pogodbe (4.4) - boniteta, iz prve alineje prvega odstavka 12. člena pogodbe (12.1.1.) in iz četrtega odstavka 12. člena pogodbe (12.4.) – dogovorjena višina odpravnine (višina prejemkov). V navedenem delu torej zahtevana pogodba o prokuri za   ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Ker preostali del pogodbe ne sodi med informacije, ki jih taksativno določa 4.a člen ZDIJZ, je treba dostop v tem delu zavrniti.

 

Glede na to, da se je zavezanec pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij, podredno skliceval tudi na izjemo poslovne skrivnosti, IP poudarja, da je glede dostopa do zgoraj navedenih informacij, ki so opredeljene v drugi alineji 4.a člena v povezavi z drugim odstavkom 6.a člena in 12. odstavkom 10.a člena ZDIJZ test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke v zvezi z zastopniki poslovnega subjekta, člani poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava na varovanju poslovne skrivnosti. Povedano drugače, to pomeni, da informacije o višini prejemkov in bonitet zgoraj navedenih oseb, in sicer: osebno ime, dogovorjena višina mesečnih prejemkov, dogovorjena višina odpravnine ter skupna višina neto izplačanih prejemkov v preteklem letu, ki ustrezajo opredelitvi iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ne glede na morebitno oznako »poslovna skrivnost«. Zavezanec je v skladu z 12. odstavkom 10.a člena ZDIJZ dolžan navedene podatke posredovati tudi na svetovni splet preko objave na svoji spletni strani. 

 

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da zgoraj navedene informacije iz pogodbe o zaposlitvi za    in iz pogodbe o prokuri za     predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, zato je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. IP je izpodbijano odločbo zavezanca, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, v zavrnilnem delu delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe, pa je IP, na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP, pritožbo zavrnil. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke                                                                                                                                                                           

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka


[1] http://url.sio.si/r4d, ŠOU v Ljubljani je bil vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja dne 29.9.2016.

[2] http://url.sio.si/r4e, vpogled v poslovni register Slovenije - ePRS