Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 22.10.2020
Naslov: prosilec - Slovenske železnice d.o.o.
Številka: 09021-7/2020
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost, Mediji
Status: Odobreno


POVZETEK;

V obravnavani zadevi je zavezanka, ki je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zavrnila dostop do seznama vseh transakcij v letošnjem letu med Slovenskimi železnicami ter ostalimi pravnimi oz. fizičnimi osebami, ki so jih SŽ opravile v okviru izvajanja muzejske dejavnosti. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da je zavezanka pravilno vodila postopek po ZDIJZ in ne po ZMed, kljub temu da je zahtevo postavila novinarka.  Nadalje je IP ugotovil, da zavezanka z zahtevano informacijo razpolaga, vprašanje pa je bilo, ali zahtevane informacije sodijo med informacije, kot jih opredeljuje 4.a člen ZDIJZ. IP je ugotovil, da prosilka zahteva informacije o nakupu blaga, ki jih je izvedla zavezanka v okviru muzejske dejavnosti, in sicer naslednji podatki glede odkupa eksponatov: opis eksponata, vrednost in »pogodbeno« stranko, kar pomeni, da gre za informacije o nakupu blaga, kot to opredeljuje prvi odstavke 4. a člena ZDIJZ. Namen zakonodajalca je namreč bil, da je zavezanka transparentna pri svojih izdatkih (za naročilo blaga), ne glede na to v kakšni pravno-formalni obliki je bil posel sklenjen, bistvena je vsebina posla. Za obravnavani primer to pomeni, da samo dejstvo, da so predmet presoje zgolj podatki v obliki seznama, brez formalne "pogodbe" (ker ni predmet zahteve, opomba IP), to ne pomeni, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj pravni posel po vsebini ustreza opredelitvi iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Nadalje je IP ugotovil, da v skladu z določbo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, podatki iz zahtevanega seznama, ki izkazujejo; pogodbeno vrednost in pogodbenega partnerja, predstavljajo  osnovne podatke o sklenjenem pravnem poslu iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki so absolutno javne informacije. Nadalje se je IP opredelil tudi do vprašanja dostopa do »opisa eksponata« na seznamu, ki je bil prav tako predmet zahteve in izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ne sodi pa med absolutno javne informacije, kot jih določa prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ. IP je ugotovil,  da se je zavezanka v svojem odgovoru zgolj na splošno sklicevala na poslovno škodo in niti ni zatrjevala obstoja poslovne skrivnosti, kar pomeni, da izjema iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izkazana.  Ker gre za informacije, za katere je z zakonom določeno, da so javne, na podlagi a26.a člena ZDIJZ, ni bilo razloga, da bi moral IP klicati v postopek pogodbene partnerje, na katere se zahtevane informacije nanašajo.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 09021-7/2020/4

Datum: 22. 10. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 6. 10. 2020, (dalje prosilka), zoper zavrnilni odgovor z dne 4. 10. 2020, družbe Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana (dalje zavezanka), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožbi prosilke se ugodi in se izpodbijani odgovor Slovenske železnice d.o.o. z dne 4. 10. 2020 odpravi ter se odloči: Zavezanka je dolžna prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati seznam informacij, vezanih na muzejsko dejavnost v letu 2020, ki izkazuje odkup eksponatov, in sicer: opis eksponata, vrednost in »pogodbeno« stranko.  
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je dne 8. 9. 2020 po elektronski poti na zavezanko naslovila novinarsko vprašanje, in sicer je prosila, da ji zavezanka pošlje seznam vseh transakcij v letošnjem letu med Slovenskimi železnicami ter ostalimi pravnimi oz. fizičnimi osebami, ki so jih SŽ opravile v okviru izvajanja muzejske dejavnosti. Konkretneje je prosilko zanimalo:

- kaj je bilo kupljeno (predmeti, slike, zbirke …),

- kdo je dobil posamezen posel?

 

Zavezanka je dne 4. 10. 2020 odgovorila z elektronskim sporočilom, da so zahtevo prosilke obravnavali po ZDIJZ. Zavezanka je navedla, da ima na podlagi ZDIJZ status poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava oziroma sodi med zavezance iz 1.a člena ZDIJZ. Slednje izhaja tudi iz registra zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi AJPES. Definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih definirana ožje kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ. Po oceni zavezanke namen ZDIJZ ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja organa na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu, ampak je v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za interne potrebe. Zato so informacije javnega značaja le informacije iz pravnih poslov, ki so dejansko sklenjeni za namen internega obratovanja zavezanca, ne pa tudi informacije iz tistih pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje osnovne dejavnosti zavezanca. Iz Akta o ustanovitvi družbe izhaja, da je dejavnost družbe tudi izvajanje muzejske dejavnosti. Ob upoštevanju navedenega zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja. Zavezanka je zaključila, ker zahtevani dokumenti ne ustrezajo definiciji informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, je zahtevo, na podlagi 26.a člena ZDIJZ, v celoti zavrnila.

 

Prosilka je pri IP vložila pritožbo z dne 6. 10. 2020, v kateri je ponovila svojo zahtevo in navedla, da zavezanka trdi, da »namen ZDIJZ ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja organa na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu, ampak je v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za interne potrebe«. Kot prosilka se ni opredeljevala do razlogov, zakaj želi te informacije, niti to ni relevantno za sam postopek pridobivanja informacij javnega značaja. Ob tem je opozorila, v izogib podobnim pravnim zmotam zavezanke, na dikcijo upravnega sodišča v sodbi I U 902/2013: »namen ZDIJZ je med drugim v zagotavljanju nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu oziroma opravljajo javnopravne naloge. Temu pa je treba dodati, da je pravica do dostopa do informacij javnega značaja ustavna pravica iz drugega odstavka 39. člena Ustave«. Bdenje nad vsemi dejavnostmi organa, zlasti tistimi, kjer lahko prihaja do različnih manipulacij ter celo korupcijskih tveganj, je vsekakor del tega nadzora. Prosilka je nadalje opozorila še na sodbo Upravnega sodišča sodba I U 902/2013, ki predvideva, da so javne organizacije, med katere SŽ nedvomno sodi, zavezane določilom ZDIJZ tudi tedaj, ko prosilec zahteva informacije iz njihovih preostalih (npr. tržnih) dejavnosti. Zavezanka ni pojasnila, zakaj točno naj omenjene informacije ne bi bile javnega značaja (npr. obstoj poslovne skrivnosti, interne informacije itn.). Glede na navedbe zavezanke prosilka ne more pristati na interpretacijo, da zahtevane informacije ne ustrezajo 4a. členu ZDIJZ.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanke v delu, v katerem ga prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Primarno IP razjasnjuje dilemo, ali gre v obravnavanem primeru za zahtevo po ZDIJZ ali ZMed. Če medij postavi zahtevo za dostop do dokumentov in se ob tem sklicujejo na ZMed, je takšno zahtevo zavezanec, kljub sklicevanju na ZMed, dolžan obravnavati po določbah ZDIJZ in ne po ZMed. ZDIJZ in ZMed namreč ne vsebujeta enake definicije informacije, saj sta zahteva po posredovanju dokumenta ali postavitev vprašanja dva povsem različna termina, ki ju ni moč enačiti. Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Med tem, ko so informacije javnega značaja, za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, opredeljene v 4.a člena ZDIJZ in se nanašajo na že obstoječ dokument.

 

V obravnavanem primeru je prosilka v zahtevi navedla, da zahteva »seznam vseh transakcij v letošnjem letu med Slovenskimi železnicami ter ostalimi pravnimi oz. fizičnimi osebami, ki so jih SŽ opravile v okviru izvajanja muzejske dejavnosti«, kar pomeni, da je zahtevala dokument. Res je, da je v nadaljevanju zastavila vprašanja, kaj konkretno jo zanima: kaj je bilo kupljeno (predmeti, slike, zbirke …) in  kdo je dobil posamezen posel, vendar pa je slednje mogoče razumeti bolj kot pojasnilo, katere informacije prosilka pričakuje v zahtevanem seznamu, ne pa kot vprašanja po ZMed. Glede na navedeno je bila pravilna odločitev zavezanke, da je zahtevo prosilke obravnavala po določbah ZDIJZ.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanka podvržena določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in je tudi vpisana v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. IP ugotavlja, da zavezanka z zahtevano informacijo tudi razpolaga, saj je na poziv IP odgovorila z dopisom z dne 12. 10. 2020, št. 10805-9/2020-40, v katerem je navedla, da je pregledala vse računovodske postavke in prišla do informacij, ki jih zahteva prosilka. V nadaljevanju je tako posredovala seznam informacij, vezanih na muzejsko dejavnost v letu 2020, ki izkazuje odkup eksponatov, in sicer: opis eksponata, vrednost in »pogodbeno« stranko. Zvezanka sicer IP ni posredovala »ločenega« dokumenta, temveč je ta seznam dodala v odgovor, vendar pa ni dvoma, da zavezanka z zahtevanim seznamom razpolaga. Sama »obličnost« zahtevane informacije namreč v konkretnem primeru ni relevantna, saj je prosilka zahtevala zgolj »seznam« z zahtevanimi informacijami, in pri tem ni zahtevala, da želi npr. konkretne pogodbe, račune ali računovodske izkaze ipd., ki bi te podatke izkazovali.

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ.

 

V zgoraj navedenem odgovoru na poziv IP je zavezanka navedla, da se zahtevane informacije nanašajo na izvajanje muzejske dejavnosti, ki jo opravlja družba Slovenske železnice, d.o.o., ki kot kulturno ozaveščeno podjetje na ta način skrbi za ohranjanje zgodovine železnice v Sloveniji. Muzejska dejavnost se opravlja izključno kot tržna dejavnost, saj družba Slovenske železnice, d.o.o. ne opravlja nobene obvezne gospodarske javne službe. Ne nazadnje to izhaja tudi iz dejstva, da dejavnost in naloge muzejske dejavnosti niso urejene s predpisi javnega prava, ki bi določale obveznosti glede izvajanja njihovih nalog oziroma morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov. Na podlagi zgoraj zapisanega je družba Slovenske železnice, d.o.o. tudi odgovorila na novinarsko vprašanje, saj informacijo javnega značaja za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava definira 4.a člen ZDIJZ in je ožja kot definicija informacije javnega značaja pri organih (med katere sodijo tudi izvajalci javnih služb) ter se nanaša na celotno delovno področje organa, med katere sodi tudi izvajanje muzejske dejavnosti v družbi Slovenske železnice, d.o.o.. Nedvomno drži, da že ustava med temeljne človekove pravice uvršča tudi dostop do informacije javnega značaja, ki pa je podrobneje določena in opredeljena v ZDIJZ. Vendar zahtevana informacija ne predstavljajo informacije javnega značaja po ZDIJZ. Poleg tega je bilo novinarsko vprašanje zelo splošno in se je nanašalo na celoten seznam vseh transakcij v letošnjem letu med družbo Slovenske železnice, d.o.o. in ostalimi pravnimi oziroma fizičnimi osebami, ki so jih Slovenske železnice, d.o.o. opravile v okviru izvajanja muzejske dejavnosti. Vprašanje se ni nanašalo npr. na konkretno transakcijo, ampak je bila podana zahteva po celotnem seznamu opravljenih transakcij. Zahtevo je zavezanka torej razumela na način, da prosilka zahteva »seznam« kot celoto in da ne želi podatkov o posameznih transakcijah, zato je tudi zahtevo zavrnila v celoti, saj ji zahtevanega, to pa je bil izključno in nič drugega kot celoten »seznam«, ni mogla posredovati. Ker je muzejska dejavnost izključno tržna dejavnost, ki jo opravljajo Slovenske železnice, d.o.o., ki je v skladu z definicijo ZDIJZ poslovni subjekt po prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je zavezanka dostop do zahtevanih podatkov zavrnila. Poleg tega je poudarila, da ob upoštevanju dejstva, da je muzejska dejavnost izključno tržna dejavnost, lahko razkritje seznama povzroči poslovno škodo družbi. Zavezanka se strinja s tem, da je javnost in transparentnost delovanja družb pomembna in k temu tudi sama stremi, vendar v skladu z ZDIJZ. Sklicevanje na sodbo I U 902/2013, ki je navedena v pritožbi prosilke, po mnenju zavezanke ni pravilno, saj dejansko stanje ni identično njenemu. V sodbi gre namreč za organ (PF) in ne poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kakršen status ima družba Slovenske železnice, d.o.o., saj ne opravlja nobene javnopravne naloge oziroma ne deluje v javnem interesu.

 

IP ugotavlja, da zavezanka v svojem odgovoru izpostavlja razlikovanje med obvezno gospodarsko javno službo, torej izvajanjem javnopravnih nalog od tržne dejavnosti, in pri tem zaključuje, da sama ne opravlja nobene javnopravne naloge oziroma ne deluje v javnem interesu in da muzejska dejavnost sodi v njeno »tržno« dejavnost, kar šteje kot razlog za zavrnitev dostopa.

 

IP pojasnilu zavezanke ne more slediti in v tej zvezi poudarja, da je takšno razlikovanje relevantno pri subjektih, ki so zavezani po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in tudi po 1.a členu ZDIJZ, saj je od tega odvisno, v katerem delu oz. obsegu so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Nobenega pomena pa to nima pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz 1.a člena ZDIJZ, ki načeloma delujejo na trgu oziroma v večji meri opravljajo dejavnost, s katero delujejo na trgu, in so torej podvrženi tržnim zakonitostim v svojem celotnem delovanju, zato sama »tržna« dejavnost ne more biti razlog za zavrnitev dostopa, kar si zmotno razlaga zavezanka. Med informacije javnega značaja tako sodijo vsi podatki zavezanke, ki ustrezajo definiciji iz 4.a člena ZDIJZ. Povedano drugače, v obravnavanem primeru se torej ne sprašujemo, ali zahtevana informacija sodi oz. ne sodi med t.im. »tržno dejavnost« zavezanke, temveč ali zahtevani podatki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja, kot jo določa 4.a člen ZDIJZ.

 

Predmet zahteve so informacije o nakupih blaga, ki jih je izvedla zavezanka v okviru muzejske dejavnosti, in sicer naslednji podatki glede odkupa eksponatov: opis eksponata, vrednost in »pogodbeno« stranko, kar pomeni, da gre za informacije o nakupu blaga, kot to opredeljuje prvi odstavke 4. a člena ZDIJZ. Zakonodajalec je pri definiciji informacij javnega značaja uporabil izraz »informacije iz sklenjenega pravnega posla«, kar je treba po stališču Ustavnega sodišča (postopek za oceno ustavnosti dne 12. 1. 2017, opr. št. U-I-52/16-17) razumeti na način, da je »za namene ZDIJZ odločilna analiza vsebine vsakega posamičnega pravnega posla, ne glede na poimenovanje posla ali njegove morebitne uvrstitve v neki splošni obligacijski pogodbeni tip. Lahko so: sui generis pravni posli, inominatni (brezimenski) pravni posli, ki so se že razvili v poslovni praksi, vendar niso urejeni v pozitivnem obligacijskem pravu ali nominatni (imenski) pravni posli (urejeni v obligacijskem pravu). Ključno je, da gre za pravni posel, s katerimi se zavezanec obveže nekomu plačati določen denarni znesek v zameno za (praviloma) opravo določene storitve (svetovalne, avtorske, intelektualne) ali za naročilo blaga«. Namen zakonodajalca je torej bil, da je zavezanka transparentna pri svojih izdatkih (za naročilo blaga), ne glede na to v kakšni pravno-formalni obliki je bil posel sklenjen, bistvena je vsebina posla. Za obravnavani primer to pomeni, da samo dejstvo, da so predmet presoje zgolj podatki v obliki seznama, brez formalne "pogodbe" (ker ni predmet zahteve, opomba IP), to ne pomeni, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj pravni posel po vsebini ustreza opredelitvi iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, gre za nakup blaga. Gre torej za pravni posel, ki ga je mogoče uvrstiti v okvir »naročila blaga oziroma za posel, s katerim se dosega enak učinek«, saj je zavezanka na tej podlagi odkupila eksponate. Po oceni IP navedena utemeljitev izhaja tudi iz novele ZDIJZ-C, katere namen je bil, da se krepita preglednost in odgovornost upravljanja s sredstvi, s katerimi razpolagajo zavezanci. IP ugotavlja, da podatki, ki so predmet presoje, izkazujejo razpolaganje s sredstvi zavezanke, kar je bil tudi glavni cilj novele ZDIJZ-C, da se usmeri v nadzor nad izdatki. Zakonodajalec je uporabil besedno zvezo »naročilo blaga«. Gre za širok pojem, saj ni mogoče predvideti vseh konkretnih pravnih poslov, ki jih sklepajo poslovni subjekti, vendar še vedno dovolj jasen, da ne moremo govoriti o pravni praznini. Pravne posle, ki naj bodo absolutno javni, je zakonodajalec opredelil po učinku, ki ga dosegajo posli, za katere so sklenjeni, ta učinek pa je, da gre za izdatek, ki ga ima zavezanka v konkretnem pravnem poslu. Navedeno pomeni, da podatki o odkupu eksponatov, kjer zavezanka nastopa v vlogi »kupca«, predstavljajo informacije javnega značaja, ki so opredeljene v 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

 

Nadalje IP opozarja na določbo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do taksativno navedenih podatkov, ne glede na morebiten obstoj izjem, vselej dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga in drugih pravnih poslov s katerimi se dosega enak učinek ), in sicer:

- podatek o vrsti posla,

- pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),

- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,

- datum in trajanje posla in

- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

Glede na navedeno podatki iz zahtevanega seznama, ki izkazujejo; pogodbeno vrednost in pogodbenega partnerja, predstavljajo zgoraj naštete osnovne podatke o sklenjenem pravnem poslu iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, zato gre za informacije, pri kateri je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Povedano drugače to pomeni, da pogodbena vrednost in pogodbeni partner iz konkretnega pravnega posla, ki ustreza opredelitvi iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, predstavljata prosto dostopno informacijo javnega značaja, ne glede na zatrjevanje zavezanke, da bi ji razkritje seznama povzročilo poslovno škodo.

 

Nadalje se je IP opredelil tudi do vprašanja dostopa do »opisa eksponata« na seznamu, ki je prav tako predmet zahteve in izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ne sodi pa med absolutno javne informacije, kot jih določa prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da se je zavezanka v svojem odgovoru zgolj na splošno sklicevala na poslovno škodo in niti ni zatrjevala obstoja poslovne skrivnosti, kar pomeni, da izjema iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izkazana. Slednje pa ni ugotovil niti IP, pri čemer je ključnega pomena, da gre za zavezanko, ki je v 100% lasti Republike Slovenije, ki je v aktu o ustanovitvi družbe med njeno dejavnost vključila tudi muzejsko dejavnost, zato bi lahko rekli, da se ta izvaja v javnem interesu, saj kot je zavezanka sama navedla, da kot kulturno ozaveščeno podjetje z muzejsko dejavnostjo skrbi za ohranjanje zgodovine železnice v Sloveniji, zato ni mogoče pričakovati, da bi razkritje »opisa eksponata«, ki bo tudi sicer viden v muzeju, saj je bil za ta namen kupljen, povzročilo škodo zavezanki. IP glede na navedeno zaključuje, da tudi podatek o »opisu eksponata« predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

IP je zahtevane informacije preizkusil tudi z vidika drugih izjem po ZDIJZ in ugotovil, da je na seznamu navedena oseba z imenom in priimkom, kar pomeni, da seznam vsebuje tudi osebne podatke, ki pa niso varovani, saj gre za pogodbenega partnerja, ki je fizična oseba, glede katere je v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ navedeno, da med absolutno javne informacije sodi njeno osebno ime in kraj bivanja.

 

Ker gre za informacije, za katere je z zakonom določeno, da so javne, ni razloga, da bi moral IP klicati v postopek pogodbene partnerje, na katere se zahtevane informacije nanašajo. Na podlagi a26.a člena ZDIJZ je namreč stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe in s tem povezane stroške postopka v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršno koli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov, poslovne skrivnosti,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij, kar pomeni, da je zavezanka napačno uporabila materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP zavrnilni odgovor zavezanke odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka