Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.11.2016
Naslov: Prosilec - Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
Številka: 090-236/2016
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Tajni podatki
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo, ki je nastala v zvezi z notranjo preiskavo glede zlorabe sredstev iz t.i. posebnega fonda organa v določenem obdobju. Organ je zahtevo zavrnil, ker zahtevana dokumentacija ne obstaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga in pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

 

Številka: 090-236/2016/4

Datum: 14. 11. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 9. 2016 zoper odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Stegne 23c, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-1/2016/16, z dne 16. 8. 2016  v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožba prosilca zoper odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije št. 090-1/2016/16 z dne 16. 8. 2016 se zavrne.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 18. 7. 2016 organ prosil za posredovanje vse dokumentacije, ki je nastala v zvezi s preiskavo nepravilnosti poslovanja organa v času direktorja Iztoka Podbregarja in njegovega namestnika Boštjana Šefica. V notranji preiskavi je bilo ugotovljeno, da naj bi Boštjan Šefic sredstva iz t.i. črnega fonda organa na videz dajal tajnim sodelavcem organa kot kompenzacijo za njihovo delo, v resnici pa naj bi del teh sredstev prejel takratni direktor Iztok Podbregar. Preiskava je bila speljana v času, ko sta organ vodila direktor Andrej Rupnik in njegov namestnik Darko Stare. Z dokumentacijo o preiskavi sta ob primopredaji seznanila njuna naslednika, Sebastjana Selana in Staneta Štembergerja. To mora biti razvidno tudi iz takratnega primopredajnega zapisnika. Prosilec želi dokumentacijo prejeti po pošti ali na elektronski naslov. Prosilec je opozoril na 6. člen Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju ZTP)  in navedel, da dokumentacija oziroma izsledki preiskave kot taki ne morejo biti označeni s stopnjo tajnosti.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-1/2016/16 z dne 16. 8. 2016, v kateri je povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in navedel, da je ob pregledu dokumentarnega gradiva organa ugotovil, da zahtevana dokumentacija ne obstaja, da v organu ni bila izdelana, ter da obstoj zahtevane informacije ni razviden iz zadevnega primopredajnega zapisnika, kot je navedel prosilec v zahtevi. Ker dokumentacija, ki jo zahteva prosilec, ne obstaja, je organ prosilcu zavrnil dostop na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

 

Dne 30. 8. 2016 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-1/2016/16 z dne 16. 8. 2016, v kateri je navedel, da po informacijah, ki jih je pridobil, zahtevana informacija obstaja. V času, ko je organ vodil Andrej Rupnik, je bila v teku notranja preiskava glede zlorabe sredstev iz t.i. posebnega oziroma črnega fonda, iz katerega organ med drugim plačuje delovanje svojih informatorjev. Notranjo preiskavo sta opravila direktor Rupnik in njegov namestnik Stare. Nepravilnosti sta bila osumljena nekdanji direktor Podbregar in njegov namestnik Šefic. Ob svojem odhodu z mesta namestnika direktorja dne 2. 8. 2010 je Stare dokumentacijo predal svojemu nasledniku Štembergerju, kar je zabeležil tudi v primopredajnem zapisniku. Prosilec predlaga, da IP pridobi navedeni zapisnik in najde točko v zapisu, ki govori o predaji dokumentov oziroma ostalih informacijah glede notranje preiskave domneve zlorabe sredstev črnega fonda. Nato naj IP pridobi vso dokumentacijo, ki je bila predana v okviru te točke. Dokumentacija bi morala med drugim obsegati potrdila oziroma dokumente o izplačilu sredstev informatorjem, na katerih je navedena šifra informatorja, ime agenta, ki je kontaktna oseba glede informatorja, in obrazložitev izplačila denarne nagrade informatorju. Dokumentacija bi morala vsebovati Excel tabelo z navedenimi izplačili informatorjem in ostalo dokumentacijo glede primera. Ker je dokumentacija najverjetneje označena s stopnjo tajnosti, je prosilec predlagal, da IP presodi, ali dokumentacija kaže na kaznivo dejanje, prekoračitev ali zlorabo pooblastil ali storitev kakšnega drugega nezakonitega dejanja, ter v skladu s 6. členom ZTP naloži organu posredovanje zahtevane dokumentacije prosilcu. IP naj preveri še obstoj izjeme glede dokumentacije po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2016/20 z dne 21. 10. 2016, poslal IP. Organ je pojasnil, da je ob vsebinski preučitvi pritožbe ugotovil, da prosilec navaja nove identifikacijske elemente zahtevane dokumentacije, in sicer:

- zahtevana dokumentacija naj bi bila predmet predaje med namestnikoma, ki naj bi bila zabeležena v posebnem primopredajnem zapisniku in izvedena dne 2. 8. 2010;

- zahtevano dokumentacijo je opredelil določneje in vsebinsko spremenjeno;

- navaja, da sta zadevno notranjo preiskavo izvedla direktor Rupnik in namestnik Stare;

- notranja preiskava naj bi bila opravljena glede zlorabe sredstev iz t.i. posebnega oziroma črnega fonda organa.

Organ je po preučitvi pritožbe ugotovil, da se razlogi za izdajo zavrnilne odločbe niso spremenili. V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 18. 7. 2016 zahtevana dokumentacija namreč ne obstaja. Ker so v pritožbi prosilca navedeni novi in drugačni elementi, ki opredeljujejo dokumentacijo, do katere želi dostopati prosilec, je organ pritožbo v delu, kjer prosilec navaja nove in drugačne identifikacijske elemente zahtevane dokumentacije, ki jih organ ni mogel upoštevati v dosedanji obravnavi zahteve, obravnaval kot novo zahtevo.

 

IP je dne 28. 10. 2016 z namenom razjasnitve dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je pojasnil, da tovrstna preiskava, ki jo navaja prosilec, ni bila odrejena. Takšno preiskavo namreč odredi direktor, dokumenti pa se zavedejo. Organ je pregledal zavedeno dokumentacijo, vendar zahtevane dokumentacije ni našel. IP je vpogledal v naslednja zapisnika, ki sta nastala ob primopredaji poslov med dotedanjim direktorjem Andrejem Rupnikom in njegovim namestnikom Darkom Staretom ter takrat novim direktorjem Sebastjanom Selanom in njegovim namestnikom Stanetom Štembergerjem:

- Zapisnik o predaji in prevzemu poslov direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije št. 1002-58/2010/2, z dne 23. 7. 2010, ki je označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO in ima Oceno možnih škodljivih posledic št. 1002-58/2010/3 z dne 23. 7. 2010;

- Zapisnik o primopredaji poslov in delovnih sredstev med Stare Darkom in Štemberger Stanetom št. 1002-58/2007/10, z dne 4. 8. 2010, ki je označen s stopnjo tajnosti TAJNO in ima Oceno možnih škodljivih posledic št. 909-2/2016/29, z dne 27. 10. 2016.

5. in potencialno tudi nadaljnje točke zapisnika iz druge alineje bi se lahko nanašale na problematiko, ki jo navaja prosilec. Zapisnik prilog nima, zato ni bilo mogoče preveriti, za kakšno vsebino gre.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Organ je zavrnil dostop do dokumentacije, ki naj bi nastala v zvezi z notranjo preiskavo, ki naj bi bila opravljena v obdobju, ko je bil direktor organa Andrej Rupnik, in v kateri naj bi bilo ugotovljeno, da naj bi Boštjan Šefic sredstva iz t.i. črnega fonda organa na videz dajal tajnim sodelavcem organa kot kompenzacijo za njihovo delo, v resnici pa naj bi del teh sredstev prejel takratni direktor Iztok Podbregar. V obravnavanem primeru je temeljno vprašanje, ali organ sploh razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

Glede na to, da je organ v dopisu št. 090-1/2016/20 z dne 21. 10. 2016 navedel, da prosilec v pritožbi navaja nove identifikacijske elemente zahtevane dokumentacije, IP uvodoma pojasnjuje, da morajo biti zahtevane informacije opisane tako natančno, da organ zahtevo lahko obravnava (primerna stopnja določnosti), to pomeni, da prosilcu zahtevane informacije ni treba povsem določno identificirati. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke spisov, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje. ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Če prosilec ne ve, s katerimi dokumenti organ razpolaga, in zato ne more zahtevati točno določenega dokumenta, mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo. Glede na vsebino zahteve prosilca z dne 18. 7. 2016 to v konkretnem primeru pomeni, da bi moral organ za namen identificiranja zahtevane dokumentacije pred izdajo izpodbijane odločbe pregledati vse primopredajne zapisnike, ki so nastali ob primopredaji med dotedanjim direktorjem Andrejem Rupnikom in njegovim namestnikom Darkom Staretom ter takrat novim direktorjem Sebastjanom Selanom in njegovim namestnikom Stanetom Štembergerjem. Kot izhaja iz navedb organa v dopisu št. 090-1/2016/20 z dne 21. 10. 2016, organ primopredajnega zapisnika med namestnikoma ni pregledal. V omenjenem dopisu je organ nadalje navedel, da je prosilec v pritožbi dokumentacijo opredelil določneje in vsebinsko spremenjeno. Po pregledu pritožbe je IP ugotovil, da prosilec vsebinsko zahteve ni spremenil, je pa zahtevano dokumentacijo res opredelil določneje, saj je navedel, kakšno vrsto dokumentov naj bi vsebovala. Kot že rečeno, prosilec ni dolžan imenovati dokumenta po številki ali drugih oznakah, vendar natančnejša opredelitev zahtevanih informacij prispeva k hitrejšemu postopku, zato se priporoča, da prosilci že v sami zahtevi navedejo vse identifikacijske podatke o zahtevani dokumentaciji, ki so jim znani. Kljub temu dejstvo, da prosilec že v zahtevi ne navede vsega, kar mu je znano, praviloma ne pomeni, da z dejstvi o isti dokumentaciji, ki jih navede šele v pritožbi, širi prvotno zahtevo. Po oceni IP je tudi povsem brez pomena za identifikacijo zahtevane dokumentacije, ali je prosilec navedel, da »sta zadevno notranjo preiskavo izvedla direktor Rupnik in namestnik Stare«, ali da »je bila izvedena v mandatu direktorja Rupnika in namestnika Stareta«. Od prosilca nikakor ni mogoče zahtevati, da bo vedel, kdo v organu je odredil oziroma izvedel preiskavo. Prav tako prosilec ni dolžan pravilno kvalificirati preiskave, na katero se nanaša njegova zahteva. Zato za identifikacijo zahtevane dokumentacije ni pomembno, ali je prosilec navedel »preiskava nepravilnosti poslovanja organa« ali »notranja preiskava glede zlorabe sredstev iz t.i. posebnega oziroma črnega fonda«. IP je ugotovil, da prosilec v pritožbi ni navedel nobenih identifikacijskih elementov zahtevane dokumentacije, zaradi katerih bi moral organ opraviti drugačen pregled dokumentarnega gradiva, kot ga je bil dolžan opraviti že po prejemu zahteve z dne 18. 7. 2016.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP izvedel ogled in camera tako, da je vpogledal v Zapisnik o predaji in prevzemu poslov direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije št. 1002-58/2010/2, z dne 23. 7. 2010, v katerem ni našel nobenih podatkov, ki bi se nanašali na preiskavo, ki jo navaja prosilec. Nato je IP vpogledal še v Zapisnik o primopredaji poslov in delovnih sredstev med Stare Darkom in Štemberger Stanetom št. 1002-58/2007/10, z dne 4. 8. 2010, v katerem bi se 5. in potencialno tudi nadaljnje točke lahko nanašale na problematiko, ki jo navaja prosilec, vendar ta zapisnik nima nobenih prilog, zato ni bilo mogoče preveriti, za kakšno vsebino dejansko gre. Pri organu torej ni bilo mogoče pridobiti nobene dokumentacije, ki bi se nanašala na preiskavo, ki jo navaja prosilec v zahtevi.

 

Organ v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni pregledal vsega relevantnega dokumentarnega gradiva, vendar tega ni mogoče šteti kot bistveno pomanjkljivost postopka na prvi stopnji, saj bi bil izrek izpodbijane odločbe še vedno enak, ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

 

Na podlagi ugotovitev na ogledu in camera ter prepričljivega pojasnila organa, iz katerega izhaja, da preiskava, na katero se naša zahteva prosilca, ni bila odrejena, saj tovrstno preiskavo, kot jo navaja prosilec, odredi direktor, dokumenti, ki pri tem nastanejo, pa se zavedejo, IP ne more dvomiti o navedbah organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

 

IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Poleg tega IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ker ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

 

Navedeno pomeni, da v zvezi z zahtevano dokumentacijo ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Ker pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji pa niso bistvene, je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:                                                                                         

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,                                              

svetovalka IP                                                                                     

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:  

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka