Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.03.2016
Naslov: Prosilec - Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
Številka: 090-288/2015
Kategorija: Tajni podatki
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do podatkov iz 4. odstavka 10.a člena ZDIJZ o plačilnih transakcijah organa za določeno obdobje, zaradi izjeme tajnih podatkov. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zahtevane informacije izpolnjuje formalni kriterij, saj so vidno označene s stopnjo tajnosti TAJNO in so za njih izdelane ocene za določitev tajnosti, informacijam pa so tajnost določile osebe, ki so za to pooblaščena z 10. členom ZTP, in sicer direktor organa ter generalna sekretarka vlade. Prav tako je izpolnjen materialni kriterij, saj se zahtevane informacije nanašajo na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma so takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj bi sicer hudo škodovalo varnosti Republike Slovenije. IP je glede na navedeno pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-288/2015/7

Datum: 14. 3. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 9.11.2015, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 13.10.2015, št. 090-1/2015/12, Republike Slovenije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Stegne 23c, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.      Pritožba prosilca z dne 9. 11. 2015, zoper odločbo Republike Slovenije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Republike Slovenije z dne 13. 10. 2015, št. 090-1/2015/12, se zavrne.

 

2.      Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 19. 9. 2015 na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje podatke iz 4. odstavka 10.a člena ZDIJZ o plačilnih transakcijah organa, ki so bile narejene v mesecu marcu leta 2015. Pri tem je dopisal, da če zahtevani podatki vsebujejo varovane podatke iz 6. člena ZDIJZ, naj jih organ v skaldu s 7. členom ZDIJZ izloči. Dne 24. 9. 2015 je prosilec spremenil zahtevo, in sicer je napisal, da zahteva zgoraj navedene podatke od vključno 17.10.2014 do vključno 18.9.2015 (datum transakcije, znesek in valuta transakcije, račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro, razen če je prejemnik fizična oseba, namen plačila). Prosilec je dopisal, da se iz zahteve z dne 19.9.2015 izbriše: »če zahtevani podatki vsebujejo varovane podatke iz 6. člena ZDIJZ, naj jih organ v skladu s 7. členom ZDIJZ izloči«.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 13.10.2015, št. 090-1/2015/12, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in navedel, da podatki o finančnih in materialnih transakcijah agencije, torej konkretni podatki o tem, iz katerega računa je bilo plačano, kdaj, komu, za kaj in koliko, razkrivajo tehnične podatke o poslovanju agencije ter tudi konkretne podatke o opremi, ki jo agencija kupuje za izvajanje svojih pooblastil, podatke o številu zaposlenih, identifikacijske podatke več kot 50 uradnih oseb agencije ter podatke o načinu varovanja tajnosti v agenciji. Navedeni podatki so označeni kot tajni, stopnje tajnosti TAJNO v skladu z ZTP, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko imelo škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Tajni podatki se lahko posredujejo le tistim, ki za obravnavanje izpolnjujejo predpisane pogoje ter imajo potrebo po vedenju, torej potrebujejo te podatke zaradi opravljanja nalog v javnem interesu ali iz drugih upravičenih razlogov. ZDIJZ v 6. členu določa, da so podatki, ki so določeni kot tajni ter označeni z najvišjima stopnjama tajnosti, absolutna izjema od dostopanja do podatkov javnega značaja, saj zanje ni predvideno niti presojanje prevladujočega javnega interesa, ampak je mogoč le postopek, ki ga ZTP predvideva za umik ali spremembo tajnosti. Ker so podatki, ki jih prosilec zahteva, določeni kot tajni, stopnje tajnosti TAJNO, se zahteva prosilca v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne.

 

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 9.11.2015 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da organ le pavšalno navaja da bi »njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko imelo škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi«, niti ni predložil pisne ocene, na podlagi katerih je bila ocenjena višina tajnosti. Prosilec je navedel, da ni sprejemljivo, da so vsi izdatki organa popolna skrivnost. Prosilec je poudaril, da predmet zahteve niso tehnični podatki. V namenu plačila so pogosto splošne oznake, zato v takih primerih zahteva umik stopnje tajnost. Iz transakcij zaradi anonimizacije ni mogoče ugotoviti števila zaposlenih. Prosilec meni, da bi bili lahko tajni podatki v določenih primerih le namen plačila in naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro, kar se z delnim dostopom prekrije.

 

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 20.11. 2015, št. 090-1/2015/18, ki nosi oznako interno, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 3.3.2016 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ogled in camera je bil torej namenjen ogledu informacij, ki so predmet zahteve. Na ogledu in camera je organ primarno poudaril, da v skladu s 45. členom Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (v nadaljevanju ZSOVA) pri finančnem in materialnem poslovanju s tretjimi osebami nastopa z »legendiranim« nazivom, to pomeni, da se s podatkom o transakciji razkrije naziv, pod katerim agencija posluje, kar je tajni podatek. Zaradi navedenega ni mogoče dostopati do nobenih transakcij. IP je vpogledal v sklep vlade št. 850-01/2011-11 z dne 14.7.2011, s katerim se organu določa naziv v skladu s 45. členom ZSOVA. Sklep je označen s stopnjo tajnosti TAJNO. Z oceno možni škodljivih posledic za navedeni sklep razpolaga vlada, ki je originator dokumenta. Organ je pojasnil, da se s podatki o transakcijah ni mogoče seznaniti brez seznanitve s tem sklepom. IP je na podlagi navedenega vpogledal v zbir podatkov (transakcije) v sistemu MFRAC. Podatki so označeni s stopnjo tajnosti TAJNO. Organ je pojasnil, da vsak podatek, ki je vključen v ta sistem, nosi oznako tajnosti, ki jim je bila označena stopnja tajnosti s posebnimi dokumenti. IP je prevzel v spis oceno možnih škodljivih posledic za podatke o uslužbencih organa z dne 28.6.2013, št. 1002-1/2013/269. Za podatke, ki izkazujejo poslovanje s tretjimi osebami je varnost podatkov določila vlada s sklepom št. 850-01/2011-11 z dne 14.7.2011 z oznako TAJNO. IP je od vlade pridobil oceno možnih škodljivih posledic št. 850-01/2011-12 z dne 14.7.2011. Organ je ponovno poudaril, da vztraja pri svoji odločitvi, da gre za tajne podatke, katerih razkritje bi ogrozilo izvajanje ukrepov za zaščito nacionalnih varnostnih, gospodarskih in političnih interesov države. S podatki o materialnem in finančnem poslovanju agencije bi nujno razkrili naziv, ki ga organ uporablja za poslovanje, s tem pa bi omogočili razkritje konkretnih podatkov o opremi, kadrih in aktivnostih organa. Tudi razkritje delnih podatkov o transakcijah bi pridobitelju take informacije omogočilo, da s povezovanjem z drugimi podatki in pri poslovnih partnerjih organa pridobi tudi tiste podatke, ki bi bili prekriti. Z razkritjem tajnih podatkov bi bila ogrožena varnost poslovanja agencije, življenje in zdravje uradnih oseb agencije in zagotavljanje, nacionalnih, varnostnih interesov države. Organ je opozoril, da gre za podatke, ki terjajo posebno obravnavo, kar izhaja tudi iz novele ZDIJZ-E, v kateri je zakonodajalec v 10. a členu dodal novi trinajsti odstavek, na podlagi katerega se iz spletnih objav, zaradi potrebe po zagotovitvi višje ravni zaupnosti v primerjavi z ostalimi zavezanci po ZDIJZ, izvzamejo informacije o transakcijah Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Organ je opozoril, da so te podatki bili na podlagi ZTP že prej izvzeti iz prostega dostopa.

 

Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi oprl na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavlja zatrjevano izjemo.

 

Določba 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.

 

IP poudarja, da je takšna izjema odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

 

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

Kot je bilo navedeno že zgoraj, je IP na ogledu in camera vpogledal v bazo podatkov v MFRAC, kjer se nahajajo informacije, ki so predmet zahteve in ugotovil, da je v zgornjem delu baze oznaka »TAJNO«. V bazi podatkov so zbrane informacije o uslužbencih organa, ki so kot tajni podatki določeni s pisno oceno možnih škodljivih z dne 28.6.2013, št. 1002-1/2013/269, ki jo je podpisal direktor organa. V oceni je navedeno, da so delo in aktivnosti v organu zaradi izvajanja specifičnih nalog, določenih v ZSOVA, take narave, da jih je treba varovati kot tajne podatke z različnimi stopnjami tajnosti. Razkritje osebnih podatkov uslužbencev organa, ki se nanašajo na ime in priimek, rojstne podatke, naslov stalnega oz. začasnega bivališča in drugih podatkov, ki omogočajo identifikacijo uslužbencev, bi škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa, zato so ti podatki določeni kot tajni podatki s stopnjo tajnosti INTERNO, razen identiteta določenih uslužbencev (direktor organa, namestnik direktorja organa, …). Hkratno razkritje osebnih podatkov več kot desetih uslužbencev organa, bi lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, zato so osebni podatki uslužbencev organa, ki so na kakršen koli način združeni tako, da bi razkritje podatkov omogočilo identifikacijo več kot desetih uslužbencev organa določeni kot tajni podatki stopnje tajnosti ZAUPNO. Hkratno razkritje osebnih podatkov več kot polovice uslužbencev organa bi lahko hudo škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, zato so osebni podatki uslužbencev organa, ki so na kakršen koli način združeni tako, da bi razkritje podatkov omogočilo identifikacijo več kot polovice uslužbencev organa, določeni kot tajni podatki stopnje tajnosti TAJNO. Glede podatkov, ki izkazujejo poslovanje s tretjimi osebami je varnost podatkov določila vlada s sklepom št. 850-01/2011-11 z dne 14.7.2011 z oznako TAJNO. IP je od vlade pridobil oceno možnih škodljivih posledic št. 850-01/2011-12 z dne 14.7.2011, ki jo je podpisala generalna sekretarka. Iz ocene izhaja, da je ocena možnih škodljivih posledic za varnost države ali njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit nepoklicani osebi, enaka oceni, vsebovani v vladnem gradivu. Navedenemu sklepu se določa stopnja tajnosti TAJNO, na podlagi prejetega dokumenta Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, št. 029-1/2010/15 z dne 7.7.2011. Tajnost preneha s preklicem. IP je naknadno pridobil še oceno možnih škodljivih posledic organa št. 029-1/2010/16 z dne 7.7.201, ki jo je podpisal direktor organa. Navedeno je, da bi razkritje tajnih podatkov v dokumentu št. 029-1/2010/15 z dne 7.7.2011 nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, zato se dokumentu v skladu z ZTP določi stopnja tajnosti TAJNO. Podatki so tajni, saj bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko: otežilo ali ustavilo delo v določeni zadevi, ogrozilo izvajanje programa dela organa ali posameznih organizacijskih enot, odkrili podatke, ki bi omogočili sklepanje o identiteti uradnih oseb organa pri opravljanju zahtevnih nalog na varnostnem področju.

IP ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjuje formalni kriterij, saj so vidno označene s stopnjo tajnosti TAJNO in so za njih izdelane ocene za določitev tajnosti (navedene zgoraj), informacijam pa so tajnost določile osebe, ki so za to pooblaščena z 10. členom ZTP, in sicer direktor organa ter generalna sekretarka vlade.

IP se je v nadaljevanju opredelil tudi do materialnega kriterija, pri katerem je ključna sama vsebina dokumenta. Kot tajen podatek se, v skladu s 5. členom ZTP, namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Šele obstoj takšne vsebine dokumenta predstavlja podlago, iz katere se lahko izvede zaključek, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije in se ga lahko označi s stopnjo tajnosti »TAJNO« po ZTP.

Pri presoji obstoja materialnega kriterija je treba osvetliti pristojnosti in delo organa, ki ga ureja ZSOVA. V 2. členu ZSOVA so opredeljene naloge organa, in sicer: pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije: - iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države; - o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo, ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev. Sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. Opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor. Pri izvajanju svojih nalog lahko organ pridobiva podatke tudi s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov (19. člen ZSOVA). Organ kot samostojna služba vlade o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre. Organ posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje njihovih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe. Pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost in za potrebe delovnih teles Državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja (6. člen ZSOVA).

Glede na navedeno IP ugotavlja, da so pristojnosti in delovno področje organa nedvomno nanašajo na javno varnost in obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS v skladu s 5. členom ZTP, saj gre za organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti, za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Vprašanje, ki sledi pa je, ali se tudi zahtevane informacije nanašajo na omenjena področja. IP ugotavlja, da so predmet presoje informacije, ki poleg zneska in valute transakcije vsebujejo podatke o »legendiranem« nazivu organa, skupaj s številko TRR, podatke o uslužbencih in subjektih, s katerimi organ posluje ter namen plačila, z razkritjem katerih bi bila v skladu z zgoraj navedenimi ocenami možnih škodljivih posledic ogrožena varnost poslovanja organa, oziroma onemogočena bi bila izvedba nalog na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalno-varnostnega programa, ki ga sprejme državni zbor. Zahtevane informacije se zato nedvomno nanašajo na javno varnost in obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS v skladu s 5. členom ZTP, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Da lahko organ izvaja svoje pristojnosti oz. naloge ima namreč v skladu z ZSOVA posebej urejena določena področja delovanja. Z vidika dostopa do informacij, ki so predmet presoje v obravnavanem primeru, je ključna določba v 45. členu ZSOVA, ki določa, da pri finančnem in materialnem poslovanju agencije v razmerju do tretjih oseb uporablja agencija naziv, ki ga na njen predlog določi vlada. Kot je opozoril tudi organ, to pomeni, da je za učinkovito delovanje organa nujno, da se ne razkrije naziv, pod katerim v razmerju do tretjih oseb deluje organ. Zato je vlada z zgoraj navedenim sklepom št. 850-01/2011-11 z dne 14.7.2011, s katerim je organu določila »legendiran« naziv v skladu s 45. členom ZSOVA, označila s stopnjo tajnosti TAJNO. V tem kontekstu je treba glede dostopnosti do podatkov o tehničnih zmožnostih organa, ki bi lahko bila razvidna iz zahtevanih transakcij, opozoriti še na 47. člen ZSOVA, ki določa, da se za nakup specialne operativne tehnike ter prostorov, ki jih za izvajanje svojih nalog uporablja agencija, ne uporabljajo predpisi, ki določajo obveznosti javnega naročila. Posebej je urejeno tudi področje zaposlovanja, saj je v 28. členu ZSOVA določeno, da se delovno razmerje v agenciji lahko sklene brez objave oziroma razpisa. Kot izhaja iz ocene možnih škodljivih posledic z dne 28.6.2013, št. 1002-1/2013/269 in pojasnila organa, bi že podatek o številu uslužbencev organa omogočil oceno operativne zmožnosti organa, kar bi ogrozilo varnost poslovanja organa, pa tudi življenje in zdravje uradnih oseb organa. Posledično bi to pomenilo, da organ, ki je pomemben subjekt v sistemu nacionalne varnosti, ne bi mogel zagotoviti oz. zaščititi nacionalnih interesov[1], kar bi hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju javne varnosti ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS. Temeljni dokument na področju nacionalne varnosti je RESOLUCIJO o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ur. L. 24/10, v ReSNV-1), ki opredeljuje nacionalne interese, varnostna tveganja in vire ogrožanja države, njenih institucij, državljanov ter usmeritve, ukrepe in mehanizme za zagotavljanje nacionalne varnosti.

Zgoraj navedeni zakonski in podzakonski akti nedvomno terjajo posebno obravnavo določenih informacij, s katerimi razpolaga organ. Zaradi navedenega je IP sledil oceni organa, da bi razkritje zahtevanih informacij nepoklicani osebi (javnosti oz. prosilcu) lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju javne varnosti ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru materialni kriterij po ZTP nedvomno izpolnjen, saj se zahtevane informacije nanašajo na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma so takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj bi sicer hudo škodovalo varnosti Republike Slovenije.

 

IP zaključuje, da so v času odločanja informacije, ki jih zahteva prosilec, označene kot tajne v skladu z ZTP in torej predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP ob tem ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da predmet zahteve niso tehnični podatki, da gre v namenu izplačila za pogosto splošne oznake in da se z anonimizacijo prekrijejo podatki o uslužbencih. Gre za splošno oceno oz. ugotovitev, ki nima utemeljenih argumentov. IP je namreč ugotovil, da izvedba delnega dostopa ni mogoča, ne da bi s tem posegli v varovane podatke, saj bi lahko s povezovanjem podatkov posegli oz. razkrili tajne podatke.

 

Glede na navedeno je IP presodil, da je treba zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke           

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] 2.1 Nacionalni interesi Republike Slovenije ReSNV-1: Nacionalni interesi Republike Slovenije so življenjski in strateški. Trajna življenjska interesa Republike Slovenije sta ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda tako znotraj mednarodno priznanih meja Republike Slovenije kot v zamejstvu in po svetu.

Strateški interesi Republike Slovenije so priznavanje in spoštovanje nedotakljivosti njenih mednarodno priznanih meja in državnega območja, vključno s stikom teritorialnega morja z odprtim morjem, delovanje demokratičnega parlamentarnega političnega sistema, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, krepitev pravne in socialne države, blaginja prebivalcev in celovit razvoj družbe, zaščita življenja in visoka stopnja vseh oblik varnosti prebivalcev, zaščita pravic in razvoj slovenske avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, mir, varnost in stabilnost v svetu ter ohranitev okolja in naravnih virov Republike Slovenije.