Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.09.2020
Naslov: prosilec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Številka: 090-192/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilka, kot vlagateljica ponudbe, je od organa zahtevala cenitev oljčnega nasada, kot informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na avtorsko varstvo. Prosilka je v pritožbi navedla, da je želela, da se ji cenitev dostavi kot stranki v postopku, saj je oddala ponudbo za navedeni nasad. Glede na to, da organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil, ali je prosilka vložila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali zahtevo kot stranka postopka (oz. stranka z interesom), je IP odločbo organa odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-192/2020/2

Datum: 11. 9. 2020


Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), v nadaljevanju IP, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 27. 8. 2020, zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, št. 090-15/2020-AMB, z dne 19. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 27. 8. 2020 se ugodi. Odločba Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, št. 090-15/2020-AMB, z dne 19. 8. 2020 se odpravi in se zadeva vrne v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 21. 7. 2020 na organ naslovila vlogo, v kateri je navedla, da je v oddaji svoje ponudbe za zemljišče po ponudbi …, objavljeni na UE Izola, zaprosila, da organ preveri cenitev neamortizirane vrednosti oljčnega nasada. V obrazložitvi tega ni zasledila, zato prosi, da se ji cenitev po tej ponudbi in po ponudbi …, objavljeni na UE Piran, dostavi v roku 3 dni, kot informacija javnega značaja.

 

Z odločbo št. 090-15/2020-AMB z dne 19. 8. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je organ zahtevo za ponovno uporabo informacije javnega značaja zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilka vložila zahtevo za ponovno uporabo informacije javnega značaja. Organ je ugotovil, da je predmet zahteve cenilno poročilo, katerega naročnik in plačnik je bil lastnik oljčnega nasada in ne organ. Na 6. strani cenilnega poročila je navedeno, da lastnik poročila nima pravice javne objave dela ali celote tega poročila, niti se ga ne sme uporabiti za drug namen, brez pisne privolitve izvedenke cenilke. Organ je ugotovil, da je zahtevani dokument varovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, zato prosilki ne more omogočiti ponovne uporabe zahtevanega poročila.

 

Prosilka je dne 27. 8. 2020 zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je stranka v postopku, kar izhaja iz prijave na ponudbo organa. Ker iz obrazložitve v Obvestilu o izboru zakupnikov obrazložitve glede cenitve ni bilo, niti ni bila priložena, je zahtevala, da ji organ dostavi cenitev za obe ponudbi. Organ je v odločbi navedel, da je »ponovno« zaprosila za uporabo informacije javnega značaja, kar ne drži. Prav tako ne drži, da je cenitev avtorsko delo. Podatki iz cenitve so javni, saj je bila cena javno objavljena na oglasnih deskah UE Piran in UE Izola in jo je sklad dolžan predložiti zainteresiranemu ponudniku. Prosilka predlaga, da se odločba odpravi in da se ji zahtevana cenitev dostavi kot stranki v postopku oz. kot zainteresiranemu ponudniku.

 

Organ je z dopisom št. 090-15/2020-4-AMB z dne 4. 9. 2020 pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skladno s prvim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo IP. Navedel je, da svoje odločitve ne bo spremenil.

 

Pritožba je utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP ugotavlja, da je v navedeni zadevi sporno, na kateri podlagi je prosilka vložila zahtevo z dne 21. 7. 2020. V zahtevi namreč navaja okoliščine, zaradi katerih jo je mogoče obravnavati kot stranko postopka, hkrati pa zahtevano dokumentacijo opisuje kot informacijo javnega značaja, kar bi lahko pomenilo, da želi, da se njena vloga obravnava kot zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Organ navedenega v postopku ni ugotovil, ampak je obravnaval zahtevo prosilke po ZDIJZ, prosilka pa je šele v pritožbenem postopku izrecno navedla, da tega ne želi in da bi rada dostopala do dokumentov kot stranka v postopku.

 

Postopek dostopa do dokumentov, ki jih lahko posameznik pridobi po ZDIJZ (kot javnost) ali po ZUP (kot stranka postopka) je drugačen, prav tako je lahko drugačen tudi obseg samih dokumentov, saj imajo stranke postopka praviloma pravico širšega dostopa do spisovne dokumentacije kot prosilci po ZDIJZ.

 

Glede na to, da je prosilka v pritožbi izrecno navedla, da želi dostopati do dokumentov kot stranka postopka, navedeno dejstvo pa ni bilo pravilno in v celoti razčiščeno v postopku na prvi stopnji in je organ napačno sklepal, da je prosilka vložila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, je v konkretnem primeru prišlo do bistvene kršitve postopka in do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

 

Navedena bistvena kršitev postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje sta privedla do nepravilne in nezakonite odločitve organa, zato je IP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. O pritožbi namreč ni mogoče meritorno odločiti, ne da bi bilo prej ugotovljeno, na kateri zakonski podlagi je bila vložena zahteva prosilke, prav tako pa je IP pritožbeni organ le v primerih, kadar prosilci vložijo zahtevo po ZDIJZ, ne pa tudi kadar dokumente zahtevajo stranke postopka po različnih postopkovnih zakonih (ZUP, ZPP, ZKP ipd.).

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj se dokumentacija nahaja pri organu, organ je tudi najbolje seznanjen z navedeni postopki in pravicami strank v teh postopkih. IP je zato mnenja, da bo organ z vpogledom v dokumentacijo in s proučitvijo pravic prosilke kot stranke hitreje popolno ugotovil dejansko stanje. IP je zato zadevo vrnil organu v ponovno reševanje. Pomemben vidik vrnitve zadeve v ponovno odločanje je tudi v tem, da v primeru, da bo organ ugotovil, da je prosilka vložila zahtevo za dostop do dokumentov kot stranka postopka, IP ni organ, ki bi bil pristojen odločiti o pritožbi zoper morebitno zavrnitev dostopa do teh dokumentov.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ bo v ponovljenem postopku moral najprej ugotoviti ali stranka želi, da se zahteva obravnava kot zahteva stranke v postopku ali kot zahteva prosilca v postopku po ZDIJZ in potem obravnavati zahtevo po ustrezni zakonski podlagi.

 

V primeru da bo organ ugotovil, da je treba zahtevo vendarle obravnavati kot zahtevo po ZDIJZ, IP dalje opozarja, da zahteva prosilke ni bila popolna (prosilka v zahtevi ni navedla, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), kot to določa 2. tč. drugega odstavka 17. člena ZDIJZ. Organ je dolžan pozvati prosilko na dopolnitev zahteve, saj je način seznanitve obvezna sestavina zahteve. Dalje IP opozarja, da če bo organ zahtevo obravnaval po ZDIJZ, prosilka v konkretnem primeru ni vložila zahteve za ponovno uporabo informacije javnega značaja, ampak zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Gre namreč za dva različna instituta, ki sta urejena v drugem oz. v tretjem odstavku 5. člena ZDIJZ. Bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja. Gre za primere, ko prosilci pridobijo informacije javnega značaja od javnega sektorja, jim dodajo vrednost in jo ponovno ponudijo javnosti v uporabo. Primeri ponovne uporabe informacij so npr. uporaba meteoroloških podatkov za izdelavo aplikacije za telefon, uporaba podatkov iz zdravstva za izdelavo iskalnika najbližjega splošnega zdravnika, specialista ali lekarne ipd. Kadar posamezniki zahtevajo dostop do informacije za lastne potrebe, ne gre za ponovno uporabo informacije javnega značaja, temveč za dostop do informacije javnega značaja po drugem odstavku 5. člena ZDIJZ.

 

V primeru obravnavanja zahteve prosilke po ZDIJZ mora organ dalje ugotoviti, s katerimi dokumenti iz zahteve prosilke razpolaga in nato natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, ali dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja in v katerem delu zahtevane informacije predstavljajo morebitno izjemo od prostega dostopa in iz česa to izhaja. V primeru, da dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, mora organ presoditi tudi, ali je v konkretni zadevi mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Če bo organ ugotovil, da gre za dokument, ki je zavarovan kot avtorsko delo, IP dodatno še opozarja na drugi odstavek 25. člena ZDIJZ. Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ v primeru iz prejšnjega odstavka prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Avtorsko delo torej ne predstavlja izjeme od prostega dostopa (povedano drugače, organ ne more zavrniti dostopa do dokumenta izključno na podlagi tega, da gre za avtorsko delo), ampak vpliva na način seznanitve z zahtevanim dokumentom (v avtorsko delo je mogoč izključno vpogled, ne pa tudi prepis, fotokopija ali elektronski zapis). Organ mora preveriti tudi, ali je treba v postopek pritegniti morebitne osebe, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. čl. ZUP).

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je v postopku prišlo do kršitev postopka in je bilo posledično zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je bilo treba, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odločbo organa odpraviti in zadevo vrniti v ponovni postopek. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke