Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.08.2020
Naslov: prosilec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Številka: 090-139/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Ni zahtevana informacija
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do kriterijev, ki jih ima organ za odpis zakupnin in dokumentacijo v zvezi z obravnavo vloge za oprostitev zakupnine za leto 2020. Organ je prosilcu posredoval korespondenčno obravnavo vloge za oprostitev zakupnine, glede kriterijev, ki jih ima organ za odpis zakupnin, pa je zahtevo zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahtevani kriteriji za odpis zakupnin nahajajo v javno objavljenem pravilniku, zato je IP izpodbijano odločbo odpravil in odločil, da se prosilca napoti na spletno stran, kjer je pravilnik dosegljiv. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-139/2020/4

Datum: 12. 8. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 251.člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi , (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 7. 2020, zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana,(v nadaljevanju organ), št. 090-11/2020-6-AMB z dne 15. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 16. 7. 2020 se delno ugodi in se odločba Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, št. 090-11/2020-6-AMB z dne 15. 7. 2020 odpravi ter se prosilcu posreduje napotilo na spletno stran http://www.s-kzg.si/si/zakoni-in-drugi-pomembni-pravnoformalni-dokumenti/, kjer je objavljen Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč_sprejel Svet Sklada 9. 7. 2019.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 31. 5. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje točnih kriterijev, ki jih ima organ za odpis zakupnin, informacijo kdo vse sedi v komisiji za odpis ter na kakšni pravni podlagi je organ sprejel odločitev, da se prosilčevemu očetu zavrne odpis dolga v višini 50 EUR. Zahteval je tudi zapisnik seje, kjer se je vloga obravnavala.

 

Zahtevi prosilca je organ ugodil in prosilcu z dopisom št. 090-11/2020 - AMB z dne 15. 6. 2020, naslovljenim kot »uradni zaznamek«, posredoval korespondenčno obravnavo vloge za znižanje zakupnine, z dne 29. 4. 2020. Organ je prosilcu pojasnil, da je vlogo obravnavala tričlanska Komisija za zakup, v skladu z 11. členom Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki ga je sprejel Svet Sklada in je dostopen na spletni strani organa.

 

Prosilec je dne 4. 7. 2020 na IP naslovil pritožbo zoper molk organa. Organ je po pozivu IP, da naj odloči o celotni zahtevi prosilca v skladu z določbami ZDIJZ, izdal odločbo št. 090-11/2020-6 - AMB z dne 15. 7. 2020, s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na točne kriterije, ki jih ima organ za odpis zakupnin, zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da dokument, iz katerega bi bili razvidni točni kriteriji za odpis zakupnin, pri organu, ne obstaja, zato je v tem delu zahtevo prosilca zavrnil. Organ je pojasnil, da je glede ostalega dela zahteve prosilca odločil z uradnim zaznamkom, št. 090-11/2020-AMB z dne 15. 6. 2020, s katerim je prosilcu posredoval korespondenčno odločitev glede njegove vloge, ki jo je obravnavala komisija v predpisani sestavi, imena članov so razvidna iz odločitve, sklep, pa je sprejela direktorica organa. Organ je navedel, da je iz posredovane vsebine razvidno, da je organ odločil, da bo vse zakupnike zemljišč, zaradi ukrepov ob izbruhu koronavirusa, obravnaval enako. Navedel je še, da z drugimi dokumenti glede obravnave vloge prosilca z dne 29. 4. 2020, ne razpolaga.

 

Dne 16. 7. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-11/2020-6-AMB z dne 15. 7. 2020, v kateri je navedel, da podaja pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Prosilec meni, da dokument, ki kaže na odločitev komisije, da se prosilčeva vloga za odpis zakupnine zavrne, pri organu mora obstajati v pisni obliki ali kot uradni zaznamek. Prosilec je navedel, da se mora pri organu voditi pisni ali elektronski dokument, da se lahko naknadno ugotovi, kdo in na kakšen način je podal vlogo za odpis terjatve. Prosilec je opozoril na nezakonito voden postopek po ZUP, saj je organ o zahtevi po ZDIJZ najprej odločil z uradnim zaznamkom, na poziv IP pa je izdal odločbo, s katero je zahtevo zavrnil. Navedel je, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni jasno razvidno, zakaj je vloga za odpis terjatve zavrnjena ter na kakšen način je komisija obravnavala vlogo, da jo je posledično zavrnila. Iz odločbe tudi ne izhaja, na kateri pravilnik se organ sklicuje, ko odloča o zahtevi za odpis terjatve ter kakšen je pravilnik in kako mora komisija odločiti o vlogi za odpis terjatve. Prosilec je še navedel, da se korespondenčna komunikacija, ki mu jo je organ posredoval z uradnim zaznamkom, št. 090-11/2020-ABM z dne 15. 6. 2020, nanaša na zmanjšanje zakupnine in ne na odpis terjatve (zakupnine). Prosilec zahteva, da se mu posreduje dokument, iz katerega bo razvidno, da se njegova vloga za odpis terjatve (zakupnine) zavrne, z razvidnimi podpisniki takšne odločitve oz. sklepa komisije, ki je vezan na pravilnik.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-11/2020-9-AMB z dne 20. 7. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-139/2020-2 z dne 7. 8. 2020 in 090-139/2020-3 z dne 10. 8. 2020. Organ je pojasnil, da morajo za biti odpis zakupnine izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 5. -16. točki 22. člena Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. Navedel je, da se kriteriji za odpis zakupnin nanašajo le na primere naravnih nesreč, torej se kriteriji ne nanašajo na primere prejemnikov izredne denarne socialne pomoči. Organ je pojasnil, da se je v letošnjem letu zakupnina znižala za 20 % na podlagi 48. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, 80/20). Pomoč se zakupnikom dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1). V kolikor stranka poda vlogo za znižanje zakupnine, organ o tem odloča na komisiji za zakup, ki odloči, ali je znižanje zakupnine možno skladno s predpisi. Postopek odločanja poteka preko elektronske komunikacije. Organ je ponovno navedel, da je bila celotna korespondenca glede obravnave vloge z dne 29. 4. 2020 prosilcu že posredovana. Iz korespondence so razvidna imena članov Komisije za zakup, in sicer …, krajevno pristojni delavec območne izpostave Kočevje, …, pristojna delavka upraviteljstva, …, vodja Sektorja za kmetijstvo in …, direktorica organa.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe prosilca z dne 16. 7. 2020 izhaja, da se prosilec pritožuje zoper odločbo št. 090-11/2020-6-AMB z dne 15. 7. 2020 in že posredovane dokumente glede obravnave vloge za znižanje zakupnine z dne 29. 4. 2020, saj posredovane informacije niso informacije, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 31. 5. 2020, torej gre za pritožbo prosilca v smislu 25. člena ZDIJZ. Predmet tega pritožbenega postoka je torej vprašanje, ali organ razpolaga s kriteriji za odpis zakupnin in ali organ razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca z dne 31. 5. 2020, ki prosilcu še niso bili posredovani.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Nadalje je IP ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 31. 5. 2020, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga  pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

 

Na podlagi pojasnil in vpogleda v Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki je dostopen na spletni strani organa, IP ugotavlja, da so kriteriji oz. pogoji za odpis zakupnin, kar po vsebini ustreza zahtevi prosilca glede posredovanja kriterijev, ki jih ima organ za odpis zakupnin, navedeni v točki 5 – 16 22. člena Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki ga je Svet Sklada sprejel 9. 7. 2019. Da je Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč dostopen na spletni strani organa, je navedel že organ v dopisu št. 090-11/2020-AMB z dne 15. 6. 2020, s katerim je prosilcu posredoval korespondenčne obravnave za znižanje plačila zakupnine z dne 29. 4. 2020.

 

IP na tem mestu pojasnjuje, da peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20, z dne 6. 6. 2012. Na podlagi navedenega je IP po vpogledu na napoteno spletno stran v tem delu prosilčevi pritožbi ugodil, saj se odgovor na njegovo vprašanje nahaja v javno objavljenem Pravilniku o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, dostopnem na naslednji povezavi: www.s-kzg.si/si/zakoni-in-drugi-pomembni-pravnoformalni-dokumenti/. Kot že navedeno, so kriteriji za odpis določeni v točki 5 - 16. v 22. členu navedenega pravilnika.

 

IP ob tem pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti postopka obravnavanja vlog za odpis zakupnin. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 7. 8. 2020 in 10. 8. 2020, IP ugotavlja, da je organ prosilcu že posredoval dokumente, s katerimi tozadevno razpolaga, prav tako je organ prosilcu posredoval dodatna pojasnila, kdo je obravnaval vlogo za odpis zakupnine z dne 29. 4. 2020. Glede na pojasnila organa in na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti v zvezi z obravnavo prosilčeve vloge z dne 29. 4. 2020 ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč pojasnil, da je vlogo obravnaval preko elektronske komunikacije med tričlansko Komisijo za zakup, v skladu z 11. členom Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, celotna korespondenčna obravnava in odločitev, pa so bili prosilcu posredovani z uradnim zaznamkom št. 090-11/2020-AMB z dne 15. 6. 2020. Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z drugimi dokumenti tozadevno ne razpolaga. Ob tem IP še pripominja, da če organ zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (1. odstavek 22. člena ZDIJZ).

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, in sicer glede zahteve za posredovanje točnih kriterijev, ki jih ima organ za odpis zakupnin. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil in izpodbijano odločbo organa delno odpravil ter odločil sam, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V preostalem delu, ki se ne nanaša na že posredovane dokumente, pa je IP na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. IP je ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse informacije, s katerimi v zvezi z obravnavo vloge za odpis zakupnine z dne 29. 4. 2020 razpolaga, zato v tem delu pritožba prosilca ni utemeljena.

 

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP še pojasnjuje, da se do njih ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka