Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.07.2008
Naslov: Prosilec - sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov
Številka: 021-33/2008
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno



Številka: 021-33/2008
Datum: 4. 7. 2008

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1 in 126/2007; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 61-1190/07, z dne 26. 2. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca se ugodi,  izpodbijana odločba se odpravi.

2. Organ je dolžan v roku 15 dni od prejema te odločbe prosilcu omogočiti vpogled v:

-    vse potne naloge, ki so bili izdani na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Izpostavi Ptuj, od 1.1. 2005 do 25. 1. 2008.

3. V preostalem delu se zahteva zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 25. 1. 2008 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ omogoči vpogled v:
- vse najemne pogodbe, sklenjene med Republiko Slovenijo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, Lokalna izpostava Ptuj in najemniki,
- vse sporazume, sklenjene med Republiko Slovenijo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, Lokalna izpostava Ptuj in denacionalizacijskimi upravičenci,
- izplačane potne stroške in potne naloge Sklada na Ptuju,
- telefonsko številko Sklada na Ptuju.  

Organ je prosilcu dne 26. 2. 200b poslal dopis, v katerem je prosilcu pojasnil, da so vse zakupne pogodbe, sklenjene med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Lokalna izpostava Ptuj in zakupniki, objavljene na uradni spletni strani Sklada KZG RS: www.s-kza.qov.si/kzg1/prs webdb.asp?id=46. Organ je prosilcu omogočil tudi vpogled v vse sporazume, sklenjene med Skladom KZG RS, Lokalna izpostava Ptuj in denacionalizacijski upravičenci, in sicer dne 10. 3. 2008 na sedežu Sklada KZG RS, Dunajska 58, Ljubljana, kot se je organ s prosilcem dogovoril za sestanek. Organ je prosilcu posredoval tudi telefonsko številko Lokalne izpostave na Ptuju.

Organ je prosilcu istega dne, torej 26. 2. 2008, izdal odločbo št. 61-1190/07, s katero je zavrnil dostop do potnih nalogov in izplačanih potnih stroškov z obrazložitvijo, da glede na prvi odstavek 6. člena ZDIJZ organ prosilcu ne more ugoditi.

Prosilec je dne 18. 3. 2008 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 61-1190/07, ki jo je organ dne 21. 3. 2008 na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Prosilec v pritožbi navaja, da je organ napačno uporabil materialno pravo in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Prosilec navaja še, da iz odločbe organa ni mogoče točno razbrati, zakaj točno je organ zavrnil njegovo zahtevo, saj prvi odstavek 6. člena ZDIJZ vsebuje 11 točk, vendar pa zavrnitev prosilčeve zahteve ni točno opredeljena. Prosilec tudi meni, da mu na ogledu 10. 3. 2008 niso vročili vseh sporazumov, vendar tega posebej ne obrazloži.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 24. 4. 2008, v prisotnosti Mirjane Lukman, in Ivana Kolbla, zaposlenih pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

Organ je dne 27. 5. 2008 prosilcu poslal dopis, s katerim je prosilca pozval, da v potne naloge, po predhodni najavi, lahko vpogleda na Lokalni izpostavi v Gornji Radgoni.

Organ je dne 16. 6. 2008 pritožbo s vso pripadajočo dokumentacijo, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Pritožba je utemeljena.

1. Meje preskusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je ustanovila država 11. marca leta 1993 z namenom upravljanja in razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/1993 s spremembami in dopolnitvami) v 3. členu določa, da je Sklad pravna oseba in posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode, če ni z zakonom drugače določeno. Organ je zato zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ.

3. Splošno o informaciji javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Pojem informacije javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za obstoj informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.) organ mora z njo razpolagati,

3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen če so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva).

4. Obstoj informacij javnega značaja
 
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 24. 4. 2008, v prisotnosti …,  zaposlenih pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
 
Na in camera ogledu je organ Pooblaščencu na vpogled predložil potne naloge, ki so bili izdani za Izpostavo sklada na Ptuju. Organ je pri tem navedel, da se potni nalogi pri  njih hranijo od 1. 1. 2005, za nazaj pa potnih nalogov ne hranijo. Obenem je organ Pooblaščencu izročil tudi 6 fotokopij potnih nalogov. Gospa …. pove še, da se je od leta 2005 spremenil obrazec, na katerem se izpisujejo potni nalogi. Pooblaščenec prejme fotokopiji obeh obrazcev potnih nalogov. Med organom in prosilcem oz. Pooblaščencem torej ni nesoglasja glede dejanskega stanja glede obstoja potnih nalogov. Da organ s potnimi nalogi pred 1. 1. 2005 res ne razpolaga  več, je potrdila Pooblaščencu v telefonskem pogovoru dne 23. 5. 2008 tudi Daša Božič, zaposlena pri organu. Glede izplačanih potnih stroškov pa je bilo pojasnjeno, da se le ti ne izplačujejo, vrnejo se le dejanski stroški, kot je recimo parkirnina za avto, ki jo je zaposleni plačal sam, s svojimi sredstvi. Iz tega razloga tudi ne razpolagajo z nobeno dokumentacijo o izplačilu potnih stroškov.

Potni nalogi:

Pooblaščenec ugotavlja, da so glede obstoja potnih nalogov izpolnjeni vsi temeljni elementi za obstoj informacije javnega značaja. Dokumenti, torej potni nalogi, so nedvomno povezani z delovnim področjem organa, saj so povezani s samo logistiko oziroma organizacijo dela oziroma delovnega procesa pri organu, ki se vrši tudi na terenu.
Ker je Pooblaščenec dokumente prejel in se z njimi seznanil neposredno pri organu, je že na podlagi ogleda in camera neizpodbitno ugotovil, da organ z dokumenti razpolaga in da informacija, ki jo prosilec zahteva obstaja v pisni obliki, kar pomeni, da sta podana tudi 2. in 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da prosilec ni datumsko opredelil, za katero obdobje želi imeti informacije glede potnih nalogov, zato se mu posredujejo vsi potni naloge, ki jih organ dejansko poseduje, torej od 1. 1. 2005 do dneva vložitve prosilčeve zahteve, 25. 1. 2008.

Dokumenti glede izplačila potnih stroškov:

Nasprotno pa Pooblaščenec ugotavlja glede dokumentov, ki bi izkazovali izplačilo potnih stroškov. Pooblaščenec glede na ugotovitve na ogledu in camera dne 24. 4. 2008 in navedbe organa, ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil njegovim navedbam, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Organ na izpostavi Ptuj uporablja zgolj službeni avtomobil, tako da se za njegovo uporabo ne more izplačati kilometrina. Prav tako iz potnih nalogov za službeno potovanje izhaja, da niso bili za nobeno pot predvideni in izplačani potni stroški ter dnevnice. V skladu z navedenim glede dokumentov o izplačilu potnih stroškov, nista izpolnjena 2. in 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, zato je Pooblaščenec v tem delu pritožbo prosilca zavrnil.

Sporazumi, sklenjeni med Republiko Slovenijo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, Lokalna izpostava Ptuj in denacionalizacijskimi upravičenci:

Prosilec je v svoji pritožbi navedel tudi, da meni, da mu organ ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ni posredoval vseh fotokopij sporazumov, sklenjenih med Republiko Slovenijo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, Lokalna izpostava Ptuj in denacionalizacijskimi upravičenci. Pooblaščenec glede na navedbe v uradnem zaznamku organa z dne 26. 2. 2008 in njegovih navedb na ogledu in camera dne 24. 4. 2008, ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je organ prosilca seznanil z vsemi zahtevanimi sporazumi ter tudi ob reševanju pritožbe prosilca ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Prosilec za svojo trditev tudi ni ponudil nobenega dokaza, ampak je v pritožbi izrazil zgolj svoje mnenje, zato je pritožbo prosilca v tem delu Pooblaščenec moral zavrniti.

5. Dostop

Organ v odločbi ni zatrjeval noben izjem, zato je Pooblaščenec v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) preizkusil, ali zahtevane informacije ustrezajo katerikoli izjemi iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

5.1 Osebni podatek

Tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UPB, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
 
Pooblaščenec je ugotovil, da potni nalogi vsebujejo osebne podatke, in sicer ime in priimek javnega uslužbenca zaposlenega in njegovo delovno mesto na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ga je organ napotil na službeno pot. Drugih osebnih podatkov potni nalogi ne vsebujejo.
 
V zvezi z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ  je najprej potrebno ugotoviti, da 3. odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev oz. podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka  6. člena ZDIJZ, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Pooblaščenec je ugotovil, da  izjeme iz točke 1. in 5. do 8. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru niso podane.
 
Na tej pravni podlagi je Pooblaščenec ugotovil, da osebni podatki javnega uslužbenca na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS niso izjema od prostega dostopa, saj gre za osebne podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pooblaščenec navedeno potrjuje tudi s stališčem Ustavnega sodišča Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, po katerem je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti, zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in drugih podatkov, povezanih z delovnim razmerjem, ki ga opravlja.  Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.

6. Sklepno

Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je dolžan prosilcu omogočiti vpogled omogočiti vpogled v vse potne naloge, ki so bili izdani na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Izpostavi Ptuj, od 1.1. 2005 do 25. 1. 2008 v roku 15 dni od prejema te odločbe. V preostalem delu, torej glede izplačanih potnih stroškov in glede domnevno manjkajočih fotokopij sporazumov, sklenjenih med Republiko Slovenijo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, Lokalna izpostava Ptuj in denacionalizacijskimi upravičenci, pa je Pooblaščenec pritožbo zavrnil.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka