Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.12.2018
Naslov: prosilec - RS Ministrstvo za okolje in prostor
Številka: 090-235/2018
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Kršitev postopka
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je le-ta prosilcu zavrnil dostop do določene dokumentacije zaradi izjeme varstva upravnega postopka ter zaradi neobstoja dokumenta. IP je ugotovil, da se organ v postopku na prvi stopnji ni opredelil do posameznih dokumentov z vidika njihove vsebine in ni presojal, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem po prvem odstavku 6. člena ali 5.a členu ZDIJZ, temveč je splošno zavrnil dostop do dokumentacije. Iz navedenega razloga je v tem delu ugodil pritožbi prosilca in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Glede zavrnitve neobstoja dokumenta pa je IP sledil argumentaciji organa in tako v tem delu zavrnil pritožbo prosilca.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-235/2018/3

Datum: 18. 12. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 10. 2018, zoper odločbo št. 090-79/2018-6 z dne 16. 10. 2018, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 23. 10. 2018 zoper 1. točko izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-79/2018-6 z dne 16. 10. 2018, se ugodi in se odpravi 1. točka izreka ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. Pritožba prosilca z dne 23. 10. 2018 (dopolnjena dne 26. 10. 2018) zoper točko izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-79/2018-6 z dne 16. 10. 2018, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 12. 9. 2018 na zapisnik o pregledu dokumentov na podlagi določb ZDIJZ, št. 090-79/2018-5, podal zahtevo za posredovanje celotne dokumentacije zadeve št. 06122-2988/2016, razen tistih dokumentov, ki jih je prejel že na vpogledu samem. Prejeti dokumenti so dokumenti pod zaporednimi št. 23, 24, 27 ter 31. Poleg navedenega je prosilec organ zaprosil tudi za posredovanje »dokumenta, iz katerega bo razvidna komunikacija organa z Inšpektoratom MOL glede te zadeve«.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-79/2018-6 z dne 16. 10. 2018, s katero je:

- zaradi obstoja izjeme varstva upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) zavrnil zahtevo za posredovanje celotne dokumentacije zadeve št. 06122-2988/2016 (razen tistih dokumentov, ki jih je že prejel) ter

- zaradi neobstoja dokumenta zavrnil zahtevo po posredovanju »dokumenta, iz katerega bo razvidna komunikacija organa z Inšpektoratom MU MOL v zvezi z zadevo 06122-2988/2016«.

 

Prosilec je dne 23. 10. 2018 zoper odločitev organa podal pritožbo, v kateri navaja, da je bila izpodbijana odločitev organa, kljub pozivu IP zaradi molka organa, sprejeta osem dni po izteku zakonsko določenega roka, pri čemer dodaja tudi, da po njegovih izkušnjah organ načeloma ne upošteva rokov za odgovore (npr. odgovor na zahtevo za vstop v postopek kot stranski udeleženec, odgovor na pobudo za uvedbo notranjega nadzora). Nadalje prosilec navaja, da je organ dostop do vseh dokumentov zavrnil kar poprek, brez navedbe konkretnih dokumentov ter argumentov za njihovo zavrnitev. Prosilec ponovno navaja, da zahteva dostop do vseh dokumentov v zadevi, pri čemer zahteva dostop do vseh drugih dokumentov, z vsemi številkami zadeve v zvezi z »domnevno« nelegalnim nadstreškom, ki jih vodi organ. Dodaja namreč, da organ očitno vodi predmet pod različnimi št. zadev (npr. 0612-55), česar se ni zavedal pri vložitvi zahteve z dne 12. 9. 2018. Nadalje dodaja, da navedbe organa v izpodbijani odločbi smatra za neutemeljene, saj močno dvomi, da po dveh letih in pol od uvedbe postopka obstaja možnost, da bi razkritje informacij javnega značaja škodovalo postopku. Svoje prepričanje podkrepi s predložitvijo dokumenta organa št. 0612-55-2018-2 z dne 16. 4. 2016, v katerem so taksativno navedena dejanja organa in mu ga je posredovalo Ministrstvo za okolje in prostor. Prosilec izpodbija tudi navedbo organa, da z dokumentom, iz katerega bo razvidna komunikacija organa z Inšpektoratom MU MOL, glede navedene zadeve, ne razpolaga. Sam namreč razpolaga s pisno izjavo inšpektorice MU MOL, da je kontaktirala organ. Gre za elektronska sporočila z dne 22. 6. 2018 in dne 27. 6. 2018, v katerih je inšpektorica MU MOL prosilcu odgovarjala na posamezna vprašanja in pri tem dodala, da je bila v zvezi z njegovimi vprašanji podana predhodna poizvedba na gradbeno inšpekcijo. Prosilec dodaja, da si, upoštevaje zgoraj navedeno, izjave organa in inšpektorice MU MOL nasprotujejo ter se sprašuje, ali je komunikacija vodena pregledno in skladno s pravili postopka ter kakšno je dejansko stanje v zvezi s komunikacijo med inšpektorji organa in inšpektorji Inšpektorata MU MOL. Prosilec pritožbo zaključi z navajanjem dejstev glede argumentov organa, da bi seznanitev javnosti s postopkom škodovalo poteku samega postopka.

 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

 

Dne 9. 11. 2018 je IP s strani organa prejel dopis št. 090-79/2018/13 z dne 9. 11. 2018, s katerim mu je ta v pristojno reševanje odstopil dopolnitev pritožbe prosilca z dne 26. 10. 2018. V dopolnitvi prosilec navaja, da je od Inšpektorata MU MOL dobil dva dokumenta, iz katerih je razvidna komunikacija med organom in MOL v predmetni zadevi, na katero se nanaša njegova zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec izpostavlja dokument št. 061-1672/2016-14 ter dokument št. 4780-1207-2014-2 (izsek dokument 06122-2988-2016/36). Prosilec dodaja, da iz navedenih dokumentov izhaja, da uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri odločanju in zavrnitvi v 2. točki izpodbijane odločbe ni ravnala pravilno.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Še preden se IP spusti v obravnavo konkretnega primera, se želi na tem mestu opredeliti do navedbe prosilca glede roka za odločitev v zadevi ter navedbe, da zahteva dostop do vseh drugih dokumentov z vsemi številkami zadev v zvezi z domnevno nelegalnim nadstreškom, ki jih vodi organ. Prav tako se IP na tem mestu opredeljuje tudi do vprašanja prosilca, ali je komunikacija med inšpektorji organa in inšpektorji Inšpektorata MOL vodena pregledno in skladno s pravili postopka.

 

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ v izpodbijani odločbi odločal o zahtevi prosilca z dne 12. 9. 2018, pri čemer je bila izpodbijana odločba izdana dne 16. 10. 2016 in po navedbi prosilca oddana na pošto dne 17. 10. 2018 (žig odpreme na kuverti). ZDIJZ v 23. členu določa, da je organ dolžan o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Izhajajoč iz datuma prejema zahteve ter datuma izdaje izpodbijane odločbe sledi, da organ o zahtevi prosilca ni odločil v zakonitem roku, kar pomeni, da so pritožbene navedbe v zvezi z nespoštovanjem rokov za reševanje konkretne pritožbe sicer utemeljene, vendar ne vplivajo na odločitev IP v tem pritožbenem postopku.

 

Glede navedbe prosilca, da zahteva dostop do vseh drugih dokumentov, z vsemi številkami zadev v zvezi z domnevno nelegalnim nadstreškom, ki jih vodi organ, IP ugotavlja, da prosilec teh dokumentov v zahtevi z dne 12. 9. 2018 ni navedel. IP pojasnjuje, da lahko stranka v skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Povedano drugače, prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Torej, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih ni navedel v zahtevi. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ je dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navedeno je v dopisu št. 090-79/2018/11 z dne 30. 10. 2018 (odstop pritožbe) ugotovil tudi organ sam, in sicer je zapisal, da gre ponovno zahtevo za vse dokumente v zadevi nelegalnega nadstreška, ne glede na to, pod katero številko zadeve se nahajajo, razumeti kot novo vlogo za pridobitev informacij javnega značaja.

 

Prosilec se v pritožbi med drugim sprašuje tudi o pravilnosti evidentiranja komunikacije med inšpektorji organa ter inšpektorji Inšpektorata MOL. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnega evidentiranja komunikacije znotraj organa, zato slednje v konkretnem primeru ni relevantno. Če prosilec meni, da organ pri poslovanju ne spoštuje pravil glede dokumentiranja in vodenja upravnih postopkov, se lahko s prijavo obrne na Inšpektorat za javni sektor.

 

Kot že zgoraj navedeno, je organ z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva upravnega postopka ter zaradi dejstva, da z dokumentom ne razpolaga.

Organ je glede dela prosilčeve zahteve, ki se nanaša na posredovanje celotne dokumentacije zadeve št. 06122-2988/2016, razen tistih dokumentov, ki jih je prejel že na vpogledu samem, ugotovil, da bi posredovanje zaprošenih dokumentov lahko škodovalo inšpekcijskemu postopku in da je zato podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Organ se je v nadaljevanju izpodbijane odločbe opredelil do pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za obstoj navedene izjeme in odstavek zaključil s splošno navedbo, da je glede zahtevanih informacij podana izjema varstva upravnega postopka.

 

IP pojasnjuje, da morajo biti za informacijo javnega značaja izpolnjeni trije osnovni pogoji, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, je organ pri postopanju in odločanju po ZDIJZ dolžan v nadaljevanju presojati, ali so dokumenti, ki predstavljajo informacije javnega značaja, prosto dostopni (v celoti ali delno), in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta. IP ugotavlja, da organ navedenega v obravnavani zadevi ni storil, temveč je zgolj na splošno zavrnil dostop do dokumentov zadeve št. 06122-2988/2016, zaradi obstoja izjeme varstva upravnega postopka. Organ je s tem, ko ni ugotovil resničnega dejanskega stanja in v ta namen ni ugotovil vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, kršil načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP. Tudi iz določb ZUP o postopku pred izdajo odločbe izhaja, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Organ je torej dolžan nedvomno ugotoviti dejansko stanje.

 

Vsebina obrazložitve upravne odločbe mora v skladu z 214. členom ZUP vsebovati:

1.     obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;

2.     ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto;

3.     razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;

4.     navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba;

5.     razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in

6.     razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

 

IP ugotavlja, da se organ v postopku na prvi stopnji ni opredelil do posameznih dokumentov z vidika njihove vsebine in ni presojal, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem po prvem odstavku 6. člena ali 5.a členu ZDIJZ, temveč je splošno zavrnil dostop do dokumentacije (npr. dokument o vpogledu v uradno evidenco – zemljiška knjiga). Glede na to, da je nepopolno ugotovil dejansko stanje, je organ posledično napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim tudi omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

 

V ponovljenem postopku naj organ glede zavrnitve dokumentacije zaradi obstoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ jasno opredeli, kateri konkretni dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje katero od izjem iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se mora (po posameznih dokumentih) konkretno opredeliti do tega, katera zakonska izjema od prostega dostopa je podana in jo tudi utemeljiti. V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št…. se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. Organ naj pri oblikovanju izreka upošteva določbe prvega in drugega odstavka 22. člena ZDIJZ, iz katerih izhaja, da se pisna odločba izda, če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, in temu ustrezno oblikuje vsebino obrazložitve odločbe.

 

V zvezi z zavrnitvijo dostopa do »dokumenta, iz katerega bo razvidna komunikacija organa z Inšpektoratom MOL glede te zadeve« je organ pojasnil, da je uradna oseba vpogledala v zadevo št. 06122-2988/2016 ter ugotovila, da v predmetni zadevi ni dokumenta, ki bi odgovarjal pogojem, ki jih navaja prosilec v zahtevi. Organ je poudaril, da v zadevi št. 06122-2988/2016 ni dokumenta, ki bi ga organ posredoval ali prejel od Inšpektorata MU MOL. V dopisu št. 090-79/2018/11 z dne 30. 10. 2018 (odstop pritožbe) je organ pojasnil, da dopisovanje in drugačno komuniciranje prosilca z drugimi organi ni dokaz, da naj bi organ razpolagal z določenimi dokumenti. Organ je ponovno poudaril, da ne razpolaga z »dokumentom, iz katerega bo razvidna komunikacija organa z Inšpektoratom MOL glede te zadeve«. Pri organu ni dokumentov – zapisov o telefonskih klicih, ki so ali naj bi jih opravili uslužbenci Inšpektorata MU MOL ali o drugi komunikaciji organa z Inšpektoratom MU MOL.

 

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec glede zavrnitve »dokumenta, iz katerega bo razvidna komunikacija organa z Inšpektoratom MOL glede te zadeve« dne 26. 10. 2018 dopolnil pritožbo, in se pri tem skliceval na dva dokumenta (dokument št. 061-1672/2016-14 ter dokument št. 4780-1207-2014-2 (izsek dokument 06122-2988-2016/36)). Organ je v zvezi s tem navedel, da je prosilec dne 12. 9. 2018 osebno na zapisnik, ob pregledovanju spisov pri organu, podal zahtevo v zvezi s spisom št. 06122-2988/2016, da mu organ posreduje »dokument, iz katerega bo razvidna komunikacija organa z Inšpektoratom MOL glede te zadeve«. Zapisnik je prosilec tudi podpisal. Izhajajoč iz navedenega organ nasprotuje navedbi prosilca, da razpolaga z dokumenti, ki dokazujejo nasprotno. Organ je poudaril, da je z izpodbijano odločbo odločal o zahtevi prosilca za pridobitev dokumenta v zvezi s komunikacijo organa z Inšpektoratom MOL, prosilec pa v dopolnitvi pritožbe navaja dopis organa,  naslovljen na MOL in ne na Inšpektorat MOL. Organ še dodaja, da je Inšpektorat MOL organ v sestavi Mestne uprave MOL, ki ima kot samostojen organ točno določene naloge in pristojnosti, pri čemer ima tudi drugi naslov, kot ga ima npr. Mestne uprava MOL in MOL. Zato je zahtevek za »komunikacijo organa z Inšpektoratom MOL« organ razumel točno tako, kot je zapisan in ne morda kot »zahtevek za komunikacijo organa z MOL«. Svojo odločitev je organ podkrepil z navedbo, da dopis št. 06122-2988-2016/36 z dne 19. 7. 2018 niti po vsebini niti drugače nima nikakršne zveze z delom in pristojnostmi Inšpektorata MOL, temveč le z delovnimi področji Mestne uprave MOL glede drugih vsebin in vprašanj.

 

IP nima razloga, da glede »dokumenta, iz katerega bo razvidna komunikacija organa z Inšpektoratom MOL glede te zadeve« ne bi v celoti sledil navedbam organa, in sicer, da ta ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja sum, da bi organ v zadevi 06122-2988-2016 razpolagal z »dokumentom, iz katerega bo razvidna komunikacija organa z Inšpektoratom MOL glede te zadeve« in ga npr. noče posredovati prosilcu. IP pojasnjuje, da lahko v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo.

 

IP je na podlagi vseh zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je pritožbi ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je tako odločitev organa odpravil na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponoven postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi. Pritožbo glede posredovanja »dokumenta, iz katerega bo razvidna komunikacija organa z Inšpektoratom MOL glede te zadeve«, je IP v skladu s prvim odstavkom 248. členom ZUP zavrnil, zaradi neobstoja dokumenta.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Zoper 2. in 3. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka