Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.12.2007
Naslov: Prosilec - Ribiška družina Tržič
Številka: 021-109/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Številka: 021-109/2007/1 (povezava: 092-25/2007)
Datum: 24. 12. 2007


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Ribiške družine Tržič, Ročevnica 61, 4290 Tržič, ki jo zastopa odvetnik Janez Hočevar, Odvetniška družba Hočevar – Makorel o.p., Nazorjeva ulica 1, Kranj  (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


                                                               O D L O Č B O:

1.    Pritožbi se ugodi.

2.    Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente, označene z interno računovodsko številko:
o    kartica stroškovnega mesta 0000201: 6P030,  6P047, 6P093 in 6P129;
o    kartica stroškovnega mesta 0000202: 6P048, 6P109 in 6P129;
o    kartica stroškovnega mesta 0000203: 6P043, 6P051, 6P073, 6P089 in 6P134;
o    kartica stroškovnega mesta 0000301: 6P018, 6TE007, 6P034, 6P055, 6P075, 6P091, 6P108, 6P130, 6P148, 6P169, 6P183 in 6P203;
o    kartica stroškovnega mesta 0000302: 6P014, 6TE007, 6P033, 6P052, 6P069, 6P085, 6P105, 6P124, 6P146, 6P166, 6P177, 6P194 in 6P205;
o    kartica stroškovnega mesta 0000304: 6P083, 6P118, 6P127, 6P128, 6P131, 6P208 in 6TE067;
o    kartica stroškovnega mesta 0000305: 6P002, 6P013, 6P021, 6P032, 6P040, 6P050, 6P058, 6P068, 6P077, 6P084, 6P098, 6P103, 6P110, 6P123, 6P132, 6P143, 6P155, 6P165, 6P172, 6P174, 6P188, 6P193, 6P198, 6P202, 6TE066 in 6TE067;
o    kartica stroškovnega mesta 0000306: 6P019, 6P027, 6P029, 6P035, 6P046, 6P057, 6P061, 6P065, 6P066, 6P076, 6P079, 6P080, 6P090, 6P094, 6P095, 6P102, 6P115, 6P117, 6P138, 6P156, 6P159, 6P160, 6P161, 6P162, 6P163, 6P168, 6P171, 6P207, 6P179, 6P180, 6P182, 6P184 in 6P197;
o    kartica stroškovnega mesta 0000307: 6P005, 6P006, 6P037, 6P042, 6P056, 6P063, 6P072, 6P092, 6P111, 6P139, 6P157, 6P189 in 6P190;
o    kartica stroškovnega mesta 0000309: 6P003, 6P004, 6BL011, 6P064, 6P074, 6BL012, 6P097, 6P114, 6P149 in 6P186; 
o    kartica stroškovnega mesta 0000310: 6PN001, 6PN002, 6PN003, 6PN005, 6PN007, 6PN008, 6PN009, 6PN012, 6PN013, 6PN014, 6PN017, 6PN019, 6PN022, 6PN024, 6PN025, 6PN026, 6PN027, 6PN030, 6PN031, 6PN032, 6PN035, 6PN036, 6PN038, 6PN039, 6PN044, 6PN046, 6PN047, 6PN048, 6PN052, 6PN053, 6PN054, 6PN056, 6PN057, 6PN059, 6PN062, 6PN063, 6PN065, 6PN066, 6PN067, 6PM068, 6PN071, 6PN073, 6PN074, 6PN078, 6PN080, 6PN085, 6PN086, 6PN088, 6PN090, 6PN091, 6PN092, 6PN094, 6PN097, 6PN098, 6PN099, 6PN0100, 6PN101, 6PN105, 6PN109, 6PN110, 6PN112, 6PN115, 6PN116, 6PN119, 6PN120, 6PN122, 6PN123, 6PN124, 6PN126, 6PN129, 6PN133, 6PN134, 6PN136, 6PN137, 6PN138, 6PN139, 6PN140, 6PN142, 6PN143, 6PN144, 6PN148, 6PN149, 6PN152, 6PN153, 6PN155, 6PN156, 6PN157, 6PN158, 6PN166, 6PN167, 6PN168, 6PN172, 6PN174, 6PN179, 6PN183, 6PN184, 6PN185, 6PN186, 6PN190, 6PN191, 6PN192, 6PN196, 6PN197, 6PN205, 6PN212, 6PN213, 6PN216, 6PN220, 6PN230, 6PN243, 6PN251, 6PN252, 6PN253, 6PN254, 6PN255, 6PN256, 6PN257, 6PN258, 6PN260, 6PN261, 6PN262, 6PN263, 6PN264, 6TE047, 6PN267, 6PN268, 6PN269, 6PN277, 6PN282, 6PN283, 6PN284, 6PN285, 6PN286, 6TE048, 6PN288, 6PN291, 6PN294, 6PN297, 6PN298, 6PN300, 6PN303, 6PN307, 6PN308, 6TE051, 6PN310, 6PN311, 6PN313, 6PN316, 6PN319, 6PN320, 6PN321, 6PN322, 6PN323, 6PN326, 6PN328, 6PN331, 6PN332, 6PN333, 6PN335, 6PN337, 6PN339 in TE068, pri čemer mora prikriti imena, priimke in naslove stalnega/začasnega prebivališča fizičnih oseb, navedenih na obračunu potnih stroškov ter nalogu za službeno potovanje ter imena in priimke prejemnikov nagrad;
o    kartica stroškovnega mesta 0000311: 6P022;
o    kartica stroškovnega mesta 0000312: 6TE067;
o    kartica stroškovnega mesta 0000313: 6TE025; pri čemer mora prekriti imena, priimke in številke transakcijskih računov fizičnih oseb, ki so opravljale delo po podjemni pogodbi;
o    kartica stroškovnega mesta 0000503: 6P119;
o    kartica konta 706211: 6I002 in 6I007;
o    kartica konta 706020: 6I005, 6I010, 6I011, 6I012 in 6I015;
o    kartica konta 70093: 6TE022 in 6TE046;
o    kartica konta 7090: 6I014 in 6I022;
o    kartica konta 7030: 6BA068;


pri čemer mora povsod prikriti imena in priimke članov organa, ki so prejeli oziroma prevzeli blago ali storitev.

3.    V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.


O b r a z l o ž i t e v:

Pooblaščenec je dne 20. 2. 2007 prejel pritožbo prosilca zaradi molka organa. Iz pritožbe izhaja, da je prosilec na organ z vlogo z dne 10. 1. 2007 naslovil zahtevo, v kateri je zahteval vpogled v finančno poslovanje (prihodki in odhodki družine) za leto 2006.

Pooblaščenec je ugotovil, da organ ni odločil o zahtevi prosilca v roku 20-ih delovnih dni, kot zahteva 23. člen ZDIJZ in prosilcu v tem roku tudi ni omogočil dostopa do informacij javnega značaja. Na podlagi 255. člena ZUP je Pooblaščenec z dopisom št. 092-25/2007/2, z dne 28. 2. 2007 pozval organ, da v roku 3 (treh) dni sporoči, zakaj odločbe niso izdali pravočasno. Hkrati pa je organ opozoril, da se na podlagi šestega odstavka 22. člena ZDIJZ v primeru, če organ v roku 20-ih delovnih dni ne omogoči prosilcu dostopa do informacije javnega značaja in če tudi ne izda in ne vroči prosilcu odločbe o zavrnitvi zahteve prosilca, šteje, da je organ zahtevo zavrnil.

Organ je z dopisom z dne 10. 3. 2007 podal odgovor, v katerem je navedel razloge, zakaj ni v predpisanem roku odločil o zahtevi prosilca. Organ navaja, da je upravni odbor organa istega dne, ko je prejel zahtevo prosilca za vpogled v finančno poslovanje organa za leto 2006, tj. dne 17. 1. 2007, na seji sprejel sklep, da se zahtevani dokumenti pošljejo kot priloga h gradivu za občni zbor, ki bo dne 30. 3. 2007 ter da bo gradivo, kot priloga k vabilu na občni zbor, razposlano dne 14. 3. 2007 vsakemu članu. To pomeni, da bo navedeno gradivo, ki vsebuje tudi finančno poročilo o poslovanju organa za prejšnje leto, prejel tudi ..., sin prosilca.

Na podlagi dopisa organa, je Pooblaščenec z dopisom št. 092-25/2007/4, z dne 22. 3. 2007 pozval prosilca, da v roku 5 (petih) dni od prejema tega poziva sporoči, ali pri pritožbi zoper organ še vztraja in ali je informacija, s katero ga je organ seznanil, informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi z dne 10. 1. 2007.

Prosilec je dne 26. 3. 2007 odgovoril, da vztraja pri pritožbi, saj v gradivu za občni zbor ni zajetih konkretnih podatkov o finančnem poslovanju in torej ne predstavlja informacije javnega značaja, ki jo je zahteval.

Pooblaščenec je ponovno pozval organ in mu podaljšal rok za odločanje. Organ je odgovoril, da so po njihovem mnenju dne 14. 3. 2007 v gradivu za občni zbor poslali vse informacije javnega značaja, ki se nanašajo na delovanje organa, tako splošne kot finančne. S tem jih je prejel tudi ……, sin ……, zakonitega zastopnika mladoletnega …... Nadalje je organ navedel, da je bil dne 11. 4. 2007 ob 19.00 uri v prostorih arhiva v Besnici prosilcu omogočen vpogled v razpoložljive zapisnike upravnega odbora za leto 2005, v vse zapisnike upravnega odbora za leti 2006 in 2007 ter v zapisnika občnih zborov za leti 2005 in 2006, kar je prosilec tudi potrdil s podpisom. Organ meni, da je prosilec dobil vse informacije v skladu z ZDIJZ.

Na podlagi dopisa organa je Pooblaščenec ugotovil, da je organ ugodil zahtevi prosilca z dne 14. 2. 2007, ne pa tudi zahtevi z dne 10. 1. 2007, s katero je prosilec zahteval vpogled v finančno dokumentacijo za leto 2006, zato je z dopisom št. 092-25/2007/8, z dne 3. 5. 2007 pozval organ, da prosilec vztraja pri pritožbi in da o zahtevi prosilca z dne 10. 1. 2007, v kateri je zahteval vpogled v finančno dokumentacijo za leto 2006, organ še ni odločil oziroma mu ni omogočil seznanitve z zahtevano informacijo. Pooblaščenec je zato organ ponovno opozoril na opredelitev informacije javnega značaja, da je organ zavezanec po ZDIJZ le v delu, v katerem je nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe, ter na dolžnost organa in organu ponovno določil rok odločitev.

Organ se je dne 18. 5. 2007 odzval in navedel, da v izogib nadaljnjim zapletom želi, da prosilec določi, katere konkretne dokumente – podatke o finančnem poslovanju še želi. Poudaril je še, da je bilo finančno poročilo za leto 2006 obravnavano in potrjeno na Občnem zboru brez pripomb, saj je pozitivno in poslovanje transparentno. Vsak član ribiške družine, kot tudi zakoniti zastopnik, v konkretnem primeru prosilec, je imel možnost dodatnih informacij, ki pa jih ni izkoristil, saj se Občnega zbora kljub vabilu ni udeležil.

Pooblaščenec je na podlagi telefonskega pogovora, o katerem je napravljen tudi uradni zaznamek, prosilca obvestil na pripravljenost organa, da mu omogočijo vpogled v zahtevano informacijo in da naj vstopi z njimi v kontakt. Hkrati je bilo prosilcu pojasnjeno, da je organ zavezanec le v tistem delu, v katerem je izvajalec javne službe.
 
Prosilec je dne 19. 6. 2007 pojasnil, da mu organ ni omogočil vpogleda in je od organa prejel obvestilo, da so se zaradi nejasnosti, ali so zavezanci po ZDIJZ, za dodatno mnenje obrnili na Ministrstvo za javno upravo. Glede na to, da je bil dogovor med organom in Pooblaščenko drugačen, kot je dejansko stanje, prosilec navaja, da se ni več pripravljen dogovarjati, temveč vztraja pri vpogledu v celotno finančno dokumentacijo oziroma vse zadeve, ki so javne v skladu z ZDIJZ, kar pomeni, da so med drugim javni tudi vsi finančni odhodki, še posebej, če izhaja iz Zakona o društvih, ki v 24. členu določa, da če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevaje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu.

Pooblaščenec je dne 19. 9. 2007 predlagal izvedbo ogleda brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznanega kot ogled in camera. Po tej določbi lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Informacijskega pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Ogled se je izvedel dne 17. 10. 2007 ob 15.00 uri, pri tem pa si je Pooblaščenec ogledal celotno finančno dokumentacijo organa za leto 2006, ter prejel računovodske kartice stroškovnih mest za leto 2006 za prihodke in odhodke.

Pooblaščenec je z dopisom št. 092-25/2007/17, z dne 22. 11. 2007 pozval organ za dostavo dokumentov, in sicer da nemudoma pošlje kopijo vsaj enega (v kolikor so dokumenti enaki ali podobni) dokumenta pod posamezno kartico stroškovnega mesta finančne dokumentacije organ za leto 2006. Organ se je na poziv odzval in dne 4. 12. 2007 posredoval zahtevane dokumente.


Pritožba je utemeljena.

1. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Prosilec se je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja skliceval, da se mu kot skrbniku za mladoletna otroka, ki sta člana organa, omogoči vpogled v finančno poslovanje (prihodki in odhodki družine) za leto 2006. Zaradi navedenega mora Pooblaščenec pojasniti, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo ni pomemben.

2. Ali je organ zavezanec in pojem informacije javnega značaja
Ker organ dvomi o tem, ali je zavezanec po ZDIJZ, Pooblaščenec uvodoma presoja, ali je organ zavezanec po ZDIJZ.

ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, kdo so zavezanci po ZDIJZ, in sicer, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. Navedeni zavezanci morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona.

Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list. RS, št. 61/06; v nadaljevanju ZSRib) ureja sladkovodno ribištvo kot upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah. Na podlagi prvega in drugega odstavka 55. člena ZSRib je ribiška družina društvo, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu in deluje v javnem interesu.

Prvi in drugi odstavek 7. člena ZSRib določata, da so ribe v celinskih vodah naravni vir pod posebnim varstvom države skladno s predpisi, upravljanje rib pa je v pristojnosti države. V skladu s 3. členom ZSRib obsega upravljanje rib med drugim tudi podeljevanje koncesij za ribiško upravljanje v ribiških okoliših. Na podlagi četrtega odstavka 7. člena ZSRib lahko država s koncesijo prenese določene naloge ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu na pravno ali fizično osebo (v nadaljevanju izvajalec ribiškega upravljanja), če izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje.

Ribiško upravljanje obsega: programiranje, izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib, trajnostno rabo rib, vodenje predpisanih evidenc in poročanje, strokovno usposabljanje ribičk oziroma ribičev (v nadaljnjem besedilu: ribič), izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe, izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib ter druge, za ribiško upravljanje pomembne naloge (4. člena ZSRib).

Trajnostna raba rib je urejena v členih od 14. – 20. ZSRib in torej pomeni izvajanje ribolova v obsegu, na način in v času, da se z naravnim samoobnavljanjem ali z določenimi ukrepi ribiškega upravljanja dolgoročno ohranjajo ribe ter se pri tem ne poslabšuje ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst (odvzem spolnih celic, poribljavanje, genski material, sonaravna gojitev, gradnja in drugi posegi na območju ribiškega okoliša ter pogin rib).

Členi od 21. – 27. ZSRib urejajo ribolov (ribolovna dovolilnica, ribiška tekmovanja). Gojitev rib za poribljavanje pa ureja 41. člena ZSRib.

Ribiškočuvajsko službo podrobneje ureja ZSRib v členih od 60. – 62.

8. člen ZSRib določa, da se za namen ribiškega upravljanja, vključno s trajnostno rabo rib, celinske vode razdelijo na ribiška območja, ribiške okoliše in ribiške revirje. Ribiško območje je največja prostorska enota za ribiško upravljanje in trajnostno rabo rib, ki združuje več ribiških okolišev s podobnimi ekosistemskimi značilnostmi. Ribiški okoliš je del ribiškega območja, ki omogoča smotrno upravljanje rib ter učinkovito spremljanje in nadzor ribiškega upravljanja.

V skladu s petim odstavkom 8. člena ZSRib, ki določa, da meje ribiških območij in ribiških okolišev določi vlada na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za ribištvo, je Vlada RS sprejela Uredbo o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/07). Iz točke D. Gornjesavsko ribiško območje, Priloge I te uredbe je razvidno, da Tržiški ribiški okoliš obsega: Sava od črte; skala na desnem bregu – potoček na levem bregu nad izlivom Tržiške Bistrice do Majdičevega jezu z dotočnim delom Majdičevega kanala; pritoki na teh odsekih. Pooblaščenec ugotavlja, da organ gospodari s Tržiškim ribiškim okolišem.

28. člen ZSRib določa koncesije, in sicer, da lahko država za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših podeli koncesijo. Koncedent je Republika Slovenija, njene funkcije pa v njenem imenu in za njen račun opravlja vlada. Koncesionar  je lahko pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje predpisane pogoje. Naloge koncesionarja so:
1.    priprava in sprejem letnega programa;
2.    izvajanje ribolova;
3.    izvajanje elektroribolova za sonaravno vzrejo, intervencijske odlove rib in za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela;
4.    aktivnosti za ohranjanje ugodnega stanja rib;
5.    izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib;
6.    vodenje predpisanih evidenc;
7.    poročanje;
8.    strokovno usposabljanje ribičev;
9.    izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe in
10.    druge naloge, povezane s koncesijo.
V javnem interesu se izvajajo vse naloge iz prejšnjega odstavka, razen nalog iz 2. točke. Koncesija se podeli za 30 let z odločbo o izbiri na podlagi javnega razpisa. Koncesijska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije.

Hkrati pa Pooblaščenec ugotavlja, da je Vlada RS na podlagi četrtega odstavka 7. člena in  prvega odstavka 28. člena ZSRib sprejela Uredbo o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/07; v nadaljevanju Uredba). 5. člen Uredbe določa, da mora koncesionar zagotoviti izvajanje nalog v javnem interesu iz tretjega odstavka 28. člena zakona in izvajanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z ribolovnimi viri tako, da zagotovi:
–    sodelovanje pri pripravi ribiškogojitvenega načrta ter pripravo in sprejetje letnega programa izvajanja ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu,
–    finančna sredstva za izvajanje javnih nalog,
–    izvajanje elektroribolova za sonaravno vzrejo, intervencijske odlove rib in za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela,
–    ribiškočuvajsko službo,
–    ukrepe in dejavnosti za zaščito ribolovnih virov,
–    dejavnosti, povezane ob poginu rib,
–    vodenje in pošiljanje predpisanih evidenc,
–    poročanje v skladu s predpisi,
–    strokovno usposabljanje ribičev.

Koncesije še niso podeljene, zato je zakonodajalec do sklenitve koncesijskih pogodb zapolnil pravno praznino tako, da je v tretjem odstavku 70. člena ZSRib zapisal, da do sklenitve koncesijskih pogodb izvajajo ribiško upravljanje v obstoječih ribiških okoliših dosedanje ribiške družine.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v tistih delih svoje dejavnosti, v katerih opravlja javno službo in izvaja javno pooblastilo v Tržiškem ribiškem okolišu. Gre za tiste dejavnosti organa, ki se nanašajo na ribiško upravljanje (4. člen ZSRib) in na izvajanje ribiškočuvajske službe (prvi odstavek 60. člena ZSRib). Za vse izvajalce javnih služb je namreč značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe ali javnega pooblastila, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javne službe, od preostalih dejavnosti. Za izvajalce javnih služb je namreč značilno, da opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javne službe, ki pomeni izvajanje javne službe, to pa ne morejo biti tiste, ki izvirajo iz zasebne dejavnosti načeloma zavezanega subjekta. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki so v primeru javnih služb izvajalci servisne, storitvene dejavnosti javnega sektorja.

Pooblaščenec ocenjuje, da ribiško upravljanje, ki obsega programiranje, izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib, trajnostno rabo rib, vodenje predpisanih evidenc in poročanje, strokovno usposabljanje ribičk oziroma ribičev, izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe, izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib ter druge, za ribiško upravljanje pomembne naloge, spada v okvir javne službe, ki jo izvaja organ v Tržiškem ribiškem okolišu.

Na ogledu in camera je Pooblaščenec vpogledal v finančno dokumentacijo organa za leto 2006 ter pridobil računovodske kartice stroškovnih mest za leto 2006 za prihodke in odhodke.  Predhodno pa je Pooblaščenec že razpolagal s finančnim poročilom januar – december 2006. Pooblaščenec se je z vpogledom v dokumentacijo seznanil z vsebino dokumentov. Pri tem je ugotovil, da se ta le deloma nanaša na področja, na katerih je organ  zavezan za posredovanje informacij javnega značaja. Izhajajoč iz načela, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec odločil, da mora organ prosilcu omogočiti vpogled v zahtevane informacije le v tistem delu, v katerem se te nanašajo na področje izvajanja javne službe oz. javnega pooblastila organa, to je na ribiško upravljanje, ki obsega programiranje, izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib, trajnostno rabo rib, vodenje predpisanih evidenc in poročanje, strokovno usposabljanje ribičk oziroma ribičev, izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe, izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib ter druge, za ribiško upravljanje pomembne naloge.

3. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Pri pregledu zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da nekateri dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke (ime, priimek, naslov) oseb, ki so prevzele določeno blago ali storitev za organ, ali so prejele določeno nagrado, ali so opravljale delo po pogodbi (tudi številka TRR) ter oseb, ki so se udeležile službene poti (potni nalogi). Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da je organ posredoval kopije podjemnih pogodb, sklenjenih med organom in fizičnimi osebami. Na tej podlagi je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali so ti podatki zaščiteni kot osebni podatki in obenem, ali obstaja kakšna od izjem od prostega dostopa do zahtevanih informacij, saj prvi odstavek 6. člena ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je mogoča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Namen ZVOP-1-UPB1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1-UPB1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je po temeljitem pregledu vsebine zahtevanih dokumentov in zgoraj citiranih določb ZVOP-1 ugotovil, da dokumenti vsebuje osebne podatke drugih oseb (to je oseb, ki so člani organa). Na tem mestu Pooblaščenec posebej pojasnjuje, da sama navedba imena in priimka, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, rojstnega datuma, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1). Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati podatki o osebi, na podlagi katerih osebe ni mogoče identificirati oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe, pri čemer bi bilo v zadevi dostopa do informacije javnega značaja napačno, če bi bila zmožnost identifikacije osebe zožena le na določen (ozek) krog ljudi na geografskem teritoriju organa ali če so člani organa.

V konkretnem primeru gre torej za člane organa in druge fizične osebe, ki so z organom sodelovale izven sklopa javne službe oziroma javnega pooblastila. Glede na predhodno predstavljene ugotovitve in zakonska določila je Pooblaščenec ugotovil, da podatki v zahtevanem dokumentu, kot so ime, priimek in naslov stalnega prebivališča, kot tudi številke transakcijskih računov članov društva ter pogodbenih partnerjev oziroma sodelavcev organa niso prosto dostopni oziroma pomenijo izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ti podatki morajo ostati varovani v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov (3. člen ZVOP-1), ker niso nujno potrebni za uresničevanje načela javnosti. Našteti podatki zato po svoji vsebini niso informacija javnega značaja, pač pa so izjema od prosto dostopnih informacij. V skladu z drugim odstavkom 50. člena v povezavi s tretjim odstavkom 47. člena ZDru-1 so javni sledeči osebni podatki: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, vendar zgolj za zastopnika društva. Zastopnik društva pa je praviloma predsednik društva. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da mora organ na zahtevanih dokumentih v skladu s pravilom delnega dostopa, ki ga določa 7. člen ZDIJZ, izbrisati podatke, kot je to določeno v točki 4. obrazložitve te odločbe.

Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da podjemne pogodbe niso predmet zahteve prosilca, čeprav so del kartice stroškovnega mesta 0000313, kar pomeni, da jih mora organ izvzeti iz dostopa do informacij javnega značaja v zadevnem primeru.

Pooblaščenec je prav tako ugotovil, da se na zahtevanih dokumentih pojavljajo podatki pravnih oseb, ki so za organ opravile določeno storitev. Ti podatki niso varovani kot zaščiteni podatki, ki bi predstavljali izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Po preizkusu po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da v zahtevanih dokumentih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij, je Pooblaščenec pritožbi in zahtevi prosilca ugodil.

4. Način izvršitve
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. člen ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa prosilcu mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ki predstavljajo informacijo javnega značaja.

Upoštevaje navedeno je organ dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od prejema te odločbe, omogočiti vpogled v naslednje dokumente označene z interno računovodsko številko: 
o    kartica stroškovnega mesta 0000201: 6P030,  6P047, 6P093 in 6P129;
o    kartica stroškovnega mesta 0000202: 6P048, 6P109 in 6P129;
o    kartica stroškovnega mesta 0000203: 6P043, 6P051, 6P073, 6P089 in 6P134;
o    kartica stroškovnega mesta 0000301: 6P018, 6TE007, 6P034, 6P055, 6P075, 6P091, 6P108, 6P130, 6P148, 6P169, 6P183 in 6P203;
o    kartica stroškovnega mesta 0000302: 6P014, 6TE007, 6P033, 6P052, 6P069, 6P085, 6P105, 6P124, 6P146, 6P166, 6P177, 6P194 in 6P205;
o    kartica stroškovnega mesta 0000304: 6P083, 6P118, 6P127, 6P128, 6P131, 6P208 in 6TE067;
o    kartica stroškovnega mesta 0000305: 6P002, 6P013, 6P021, 6P032, 6P040, 6P050, 6P058, 6P068, 6P077, 6P084, 6P098, 6P103, 6P110, 6P123, 6P132, 6P143, 6P155, 6P165, 6P172, 6P174, 6P188, 6P193, 6P198, 6P202, 6TE066 in 6TE067;
o    kartica stroškovnega mesta 0000306: 6P019, 6P027, 6P029, 6P035, 6P046, 6P057, 6P061, 6P065, 6P066, 6P076, 6P079, 6P080, 6P090, 6P094, 6P095, 6P102, 6P115, 6P117, 6P138, 6P156, 6P159, 6P160, 6P161, 6P162, 6P163, 6P168, 6P171, 6P207, 6P179, 6P180, 6P182, 6P184 in 6P197;
o    kartica stroškovnega mesta 0000307: 6P005, 6P006, 6P037, 6P042, 6P056, 6P063, 6P072, 6P092, 6P111, 6P139, 6P157, 6P189 in 6P190;
o    kartica stroškovnega mesta 0000309: 6P003, 6P004, 6BL011, 6P064, 6P074, 6BL012, 6P097, 6P114, 6P149 in 6P186; 
o    kartica stroškovnega mesta 0000310: 6PN001, 6PN002, 6PN003, 6PN005, 6PN007, 6PN008, 6PN009, 6PN012, 6PN013, 6PN014, 6PN017, 6PN019, 6PN022, 6PN024, 6PN025, 6PN026, 6PN027, 6PN030, 6PN031, 6PN032, 6PN035, 6PN036, 6PN038, 6PN039, 6PN044, 6PN046, 6PN047, 6PN048, 6PN052, 6PN053, 6PN054, 6PN056, 6PN057, 6PN059, 6PN062, 6PN063, 6PN065, 6PN066, 6PN067, 6PM068, 6PN071, 6PN073, 6PN074, 6PN078, 6PN080, 6PN085, 6PN086, 6PN088, 6PN090, 6PN091, 6PN092, 6PN094, 6PN097, 6PN098, 6PN099, 6PN0100, 6PN101, 6PN105, 6PN109, 6PN110, 6PN112, 6PN115, 6PN116, 6PN119, 6PN120, 6PN122, 6PN123, 6PN124, 6PN126, 6PN129, 6PN133, 6PN134, 6PN136, 6PN137, 6PN138, 6PN139, 6PN140, 6PN142, 6PN143, 6PN144, 6PN148, 6PN149, 6PN152, 6PN153, 6PN155, 6PN156, 6PN157, 6PN158, 6PN166, 6PN167, 6PN168, 6PN172, 6PN174, 6PN179, 6PN183, 6PN184, 6PN185, 6PN186, 6PN190, 6PN191, 6PN192, 6PN196, 6PN197, 6PN205, 6PN212, 6PN213, 6PN216, 6PN220, 6PN230, 6PN243, 6PN251, 6PN252, 6PN253, 6PN254, 6PN255, 6PN256, 6PN257, 6PN258, 6PN260, 6PN261, 6PN262, 6PN263, 6PN264, 6TE047, 6PN267, 6PN268, 6PN269, 6PN277, 6PN282, 6PN283, 6PN284, 6PN285, 6PN286, 6TE048, 6PN288, 6PN291, 6PN294, 6PN297, 6PN298, 6PN300, 6PN303, 6PN307, 6PN308, 6TE051, 6PN310, 6PN311, 6PN313, 6PN316, 6PN319, 6PN320, 6PN321, 6PN322, 6PN323, 6PN326, 6PN328, 6PN331, 6PN332, 6PN333, 6PN335, 6PN337, 6PN339 in TE068, pri čemer mora povsod prikriti imena, priimke in naslove stalnega/začasnega prebivališča fizičnih oseb, navedenih na obračunu potnih stroškov ter nalogu za službeno potovanje ter imena in priimke prejemnikov nagrad;
o    kartica stroškovnega mesta 0000311: 6P022;
o    kartica stroškovnega mesta 0000312: 6TE067;
o    kartica stroškovnega mesta 0000313: 6TE025; pri čemer mora prekriti imena, priimke in številke transakcijskih računov fizičnih oseb, ki so opravljale delo po podjemni pogodbi;
o    kartica stroškovnega mesta 0000503: 6P119;
o    kartica konta 706211: 6I002 in 6I007;
o    kartica konta 706020: 6I005, 6I010, 6I011, 6I012 in 6I015;
o    kartica konta 70093: 6TE022 in 6TE046;
o    kartica konta 7090: 6I014 in 6I022;
o    kartica konta 7030: 6BA068;
pri čemer mora povsod prikriti imena in priimke članov organa, ki so prejeli oziroma prevzeli blago ali storitev.
 
Glede ostalih dokumentov, ki jih zahteva prosilec, pa je Pooblaščenec ugotovil, da se ti ne nanašajo na izvrševanje javne službe oziroma javnega pooblastila organa, zato nimajo narave informacije javnega značaja. Organ v tem delu ni zavezanec za dostop po ZDIJZ, zato je treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti. 

Molk organa se v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za ugoditev zahtevi. To pomeni, da je pritožba zaradi molka utemeljena, kot je razvidno iz 1. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP o zahtevi prosilca odločil, kot izhaja iz 2. in 3. točke izreka te odločbe.


Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
 


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka