Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.11.2020
Naslov: prosilec - Premogovnik Velenje d.o.o.
Številka: 09021-8/2020
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zahteval  dostop do dokumenta Prognoza posedkov terena in podatki meritev … na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«. Zavezanec je njegovo zahtevo zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je s tem ravnal pravilno in zakonito, saj zahtevani dokument ne predstavlja informacije javnega  značaja iz prvega in drugega odstavka 4. a člena, zato ga zavezanec ni dolžan posredovati prosilcu.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 09021- 8/2020/10

Datum: 20. 11. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ..(v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 10. 2020, zoper odločitev …(v nadaljevanju: zavezanec), z dne 8. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 9. 10. 2020 zoper odločitev … z dne 8. 10. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

IP je s strani prosilca dne 9. 10. 2020 prejel pritožbo zoper odločitev zavezanca z dne 8. 10. 2020. Z njo je zavezanec v celoti zavrnil zahtevo prosilca z dne 30. 9. 2020, s katero je ta od zavezanca, na podlagi ZDIJZ, zahteval dokument »Prognoza posedkov terena in podatki meritev … na območju načrtovane trase 3. razvojne osi« (v nadaljevanju zahtevani dokument). Pri zavrnitvi se je zavezanec skliceval na 1. a in 4. a člen ZDIJZ in navajal, da zahtevani dokument ni pravni posel, kot ga določa 4. a člen ZDIJZ in tako ni informacija javnega značaja, ki bi jo moral zavezanec, kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, posredovati prosilcu. Prav tako ne gre za morebitni odplačni pravni posel, zaradi česar v skladu z ZDIJZ prosilec do zahtevanega dokumenta ni upravičen. Da gre po navedenih določbah ZDIJZ za razkrivanje podatkov o odplačnih poslih, zavezanec meni ob upoštevanju sprememb ZDIJZ iz leta 2013, ki je kot informacije javnega značaja določil tudi informacije poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Iz obrazložitve k predlogu sprememb ZDIJZ izhaja, da je bil glavni namen sprememb ZDIJZ zagotoviti večjo transparentnost izdatkov poslovnih subjektov. S tem namenom je zakonodajalec tudi umestil 4.a člen, v katerem je posle oziroma informacije taksativno naštel. Nadalje je s 6.a členom uredil tudi absolutno javne podatke, pri katerih gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4. a člena, ki so: podatek o vrsti posla, podatek o pogodbenem partnerju, pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil ter datum in trajanje posla. Hkrati zavezanec poudarja, da zahtevani dokument ne predstavlja informacij neposredno povezanih s pravnimi posli, zato tudi na tej pravni podlagi prosilčeva zahteva ni upravičena, saj ne gre za informacijo javnega značaja. Zavezanec še pojasnjuje, da je bil aktivno vključen v umeščanje 3. Razvojne poti v prostor in je sodeloval tako z načrtovalci trase kot z lokalno skupnostjo in državo. Takšno možnost je imel tudi prosilec, ki bi lahko s svojo vključitvijo pravočasno dal pripombe in predloge. Prostorsko načrtovanje in dovoljevanje graditve sicer določata Zakon o urejanju prostora in Gradbeni zakon. Pristojni organ za izdajo gradbenega dovoljenja pa odloča po določilih ZUP. Zavezanec še dodaja, da se iz previdnosti sklicuje tudi na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

V pritožbi z dne 9. 10. 2020 prosilec nasprotuje zavrnilni odločitvi zavezanca in navaja, da je zavezanec družba v javni lasti in da se 3. razvoja os gradi z javnim denarjem. Zaradi zahtevanega dokumenta se spreminja Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug (Ur. l. RS, št. 72/2013), občutno se poveča vplivno območje državne ceste, katero ni bilo nikoli obravnavano v okoljevarstvenem soglasju iz leta 2015. Prosilec trdi, da zavezanec zavaja z nerelevantnim navajanjem, da je bil aktivno vključen v umeščanje 3. razvojne poti v prostor in za to podaja svojo razlago ter se pri tem sklicuje na priloženo gradbeno dovoljenje za odsek priključka Gaberke. Navaja, da je v obravnavanem primeru informacija potrebna zaradi postopkov umeščanja v prostor v okviru uveljavljanja DPN za 3RO in OPN za MO Velenje. V nadaljevanju podaja navedbe v zvezi s postopkom prostorskega in okoljevarstvenega urejanja in posledično zavrača sklicevanje na izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na koncu še poudarja, da če so se dogovarjali na sestankih, bi morali biti o vsem javnosti dan vpogled v zapisnik teh razgovorov in podatki iz zapisnikov, saj gre za uradno in okoljsko pomembno javno zadevo, ki se je ne more in ne sme obravnavati tajno.

 

IP je zavezanca, s pozivom št. 09021-8/2020/2 z dne 14. 10. 2020, seznanil s prejeto pritožbo prosilca in ga, na podlagi petega odstavka 27. člena ZDIJZ, pozval k posredovanju dokumenta, ki je predmet zahteve in pritožbe prosilca. Prav tako je IP zavezanca pozval, da se opredeli do pritožbenih navedb prosilca.

 

Odgovor zavezanca je IP prejel dne 23. 10. 2020. Z njim je zavezanec posredoval zahtevani dokument. V svojih navedbah pa je vztrajal, da ta ne spada pod informacije javnega značaja, zato prosilec do njega ni upravičen. Glede tega je ponavljal navedbe iz zavrnilne odločitve z dne 8. 10. 2020 in se skliceval na določbe 1. a, 4. a in 6. a člena ZDIJZ. V nadaljevanju pa se je opredelil do pritožbenih navedb prosilca, in sicer je navajal, da nekatere pritožbene navedbe za postopek dostopa do informacij javnega značaja niso pravno relevantne. Poudaril je, da je bil aktivno vključen v umeščanje 3. razvojne osi v prostor in za to podal navedbe. Pojasnil je, da je na zahtevo Družbe za avtoceste Republike Slovenije (v nadaljevanju: DARS) dne 24. 1. 2019 le - tej, v zahtevanem dokumentu, posredoval vse podatke, ki so bili potrebni za izdelavo projektne dokumentacije PGD in PZI za izgradnjo 2. odseka nove prometne povezave med priključkom Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug. Trdil je, da zahtevani dokument tako predstavlja avtorsko varovano delo in izpolnjuje vse temeljne predpostavke za avtorsko delo. Prav tako zavezanec ni porabljal javnih sredstev za izdelavo dokumenta, saj je nastal na neodplačni pravni podlagi. Poudaril je, da je subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kjer gre za zoženo definicijo informacije javnega značaja (za razliko od informacije javnega značaja pri drugih organih, npr. državnih organih, organih lokalnih skupnosti, javnih agencijah in skladih itd.), ki posledično ne pomeni posredovanja vsakršnega dokumenta. Zavezanec je omenjeni dokument pripravil in posredoval prosilcu DARS zgolj z namenom, da bi se uporabil pri dimenzioniranju konstrukcijskih elementov nove trase za potrebe izdelave projektne dokumentacije PGD in PZI za izgradnjo 2. odseka nove prometne povezave med priključkom Velenje jug in Slovenj Gradec jug. Prosilčeve posplošene navedbe pa ne morejo pretehtati v prid razkritja zahtevanega dokumenta z javnim interesom. Podal je še navedbe, da zahtevani dokument ni okoljski podatek. IP predlaga, da prosilčevo pritožbo zavrne.

 

IP je navedeni odgovor zavezanca, skladno s drugim odstavkom 9. člena ZUP, posredoval prosilcu v vednost.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Izhajajoč iz dokumentov predmetne zadeve in vpogleda v svojo evidenco zadev, IP na začetku ugotavlja, da je v pritožbeni zadevi pod opr. št 09021-10/2020, v zvezi z istim zahtevanim dokumentom (torej: Prognoza posedkov terena in podatki meritev … na območju načrtovane trase 3. razvojne osi), že presojal pravilnost njegovega dostopa v razmerju do istega zavezanca, na podlagi zahteve drugega prosilca. IP je z vpogledom v navedeno zadevo (UZ, št. 09021-8/2020/9 z dne 19. 11. 2020) ugotovil, da je IP z odločbo št. 09021-10/2020/4 z dne 3. 11. 2020 zavrnil pritožbo takratnega prosilca in potrdil odločitev zavezanca, da zahtevni dokument ni informacija javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, ki bi jo bil zavezanec kot subjekt iz 1. a člena ZDIJZ dolžan posredovati na podlagi ZDIJZ. Glede na navedeno se IP v tem delu v celoti sklicuje na svoje razloge iz obrazložitve odločbe, št. 09021-10/2020/4 z dne 3. 11. 2020, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju obrazložitve te odločbe, saj pritožbene navedbe prosilca IP niso prepričale v drugačno odločitev.

 

V obravnavani zadevi je nesporno, da je zavezanec dolžan posredovati informacije javnega značaja kot gospodarska družba, ki je v 100 % lasti Republike Slovenije. Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevanaPrognoza posedkov terena in podatki meritev … na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«, sodi med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

 

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

Zahtevana informacija se sicer nahaja v obliki dokumenta (“Prognoza posedkov terena in podatki meritev … na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«) in zavezanec s tem dokumentom razpolaga. Vendar pa zahtevana informacija ne pomeni nobene izmed informacij, navedene v 1. ali 2. alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, zato zahtevana študija ne predstavlja informacije javnega značaja, ki bi jo bil zavezanec dolžan posredovati prosilcu. Prav tako IP je IP presodil, da za razkritje zahtevanega dokumenta ni podan javni interes in da je dostop treba dovoliti na podlagi drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ. Ta določba se namreč lahko uporabi le v primerih, ko gre za informacije, ki so »nastale na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ ali so z njimi neposredno povezane«, ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen. Glede na navedbe zavezanca iz zavrnilne odločitve z dne 8. 10. 2020 in odgovora z dne 23. 10. 2020, da navedeni dokument ni odplačen pravni posel, ter glede na navedbe zavezanca iz odgovora, ki z dne 26. 10. 2020, ki ga je v zvezi z istim dokumentom podal v zadevi, št. 09021-10/2020, da je zahtevan dokument nastal interno, v okviru izvajanja njegove dejavnosti in na neodplačni osnovi, IP namreč nima podlage, da bi štel, da gre za dokument, ki je nastal na podlagi pravnih poslov ali v povezavi z njimi (ker tovrstni pravni posel ne obstaja). Poleg tega tudi iz dopisa DARS z dne 19. 12. 2018, s katerim je bil zavezanec pozvan na posredovanje informacij, ki so bile kasneje zajete v zahtevanem dokumentu, ne izhaja, da bi ta poziv temelji na pravnem poslu. Zato IP ne mogel zaključiti, da je zahtevani dokument predstavlja informacijo, ki je nastala na podlagi pravnega posla zavezanca iz prve alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, kar je pogoj za obstoj informacije javnega značaja drugem odstavku 4. a člena ZDIJZ.

 

V zvezi z navedenim IP še dodaja, je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[1]

 

Ker zahtevana informacija že a priori ne spada med informacije iz 4. a člena ZDIJZ, prosilec v tem postopku ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da v obravnavani zadevi izjeme od prostega dostopa niso podane oz. da gre podatke o porabi javnih sredstev ali za okoljske informacije, katerih razkritje je v javnem interesu. Vprašanje presoje izjem (tudi z vidika, ali gre za informacije v zvezi s porabi javnih sredstev, okoljske informacije in tehtanja javnega interesa) se namreč izvede šele v primeru, ko se ugotovi, da gre za informacije javnega značaja in se nadalje tehta, ali gre za prosto dostopne informacije. Ker pa je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevana informacija ne izpolnjuje pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval do drugih navedb zavezanca in prosilca.

 

V zvezi z dostopom do dokumenta »Prognoza posedkov terena in podatki meritev … na območju načrtovane trase 3. razvojne osi« z dne 24.1.20192 pa IP še dodaja, da njegova ugotovitev, da ta dokument ni informacija javnega značaja pri zavezancu, ne pomeni, da ga prosilec ne more zahtevati od drugih organov, ki z njim razpolagajo (npr. od investitorja, to je DARS, glede katerega je IP že večkrat zavzel stališče[2], da gre za pravno osebo javnega prava in s tem za organ po 1. členu ZDIJZ).

 

Ker je IP ugotovil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248 člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP   

 


[1] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.

[2] Glej npr. odločbe IP št. 021-101/2005/6 z dne 5. 2. 2006, št. 021-62/2007/3 z dne 5. 8. 2007 ali št. 021-83/2007 z dne 31. 1. 2008.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.