Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.05.2017
Naslov: Prosilec - Premogovnik Velenje d.d.
Številka: 0902-3/2017
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Test interesa javnosti, Poslovna skrivnost
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

V obravnavanem primeru je subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavrnil dostop do študije, zaradi izjeme poslovne skrivnosti in varstva intelektualne lastnine. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da je predmet zahteve informacija, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je nastal na podlagi pravnega posla, in sicer intelektualne pogodbe, katere predmet je raziskava, ki je izvedena v zahtevani študiji. Kot pogoj za razkritje te informacije pa mora biti izkazan javni interes. IP je ocenil, da študija ni takšne narave oziroma vsebine, ki bi utemeljevala razkritje na podlagi javnega interesa, saj je usmerjena v »analizo/raziskavo« področne zakonodaje poklicnega pokojninskega zavarovanja, kar pomeni, da se ne nanaša na vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, niti ne gre za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, kar so tudi po oceni sodišča edini razlogi za poseg v avtonomijo gospodarskega subjekta, ne glede na njegovo lastništvo.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-3/2017/6

Datum: 26. 5. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 4. 2017 zoper odgovor Premogovnika Velenje d.d., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje (v nadaljevanju zavezanec) z dne 10. 4. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1.  Pritožba prosilca z dne 11. 4. 2017 zoper odgovor Premogovnika Velenje d.d., z dne 10. 4. 2017, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 21. 3. 2017 na podlagi ZDIJZ od zavezanca zahteval, da mu v elektronski obliki (kot scan) na elektronski naslov posreduje študijo oziroma vse dokumente ali gradiva, ki jih je za zavezanca pripravil Inštitut za sodobni trajnostni razvoj.

 

Zavezanec je prosilcu z odgovorom z dne 10. 4. 2017 zahtevo zavrnil. Ob tem je navedel, da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6. a člena in peti odstavek 1. a člena ZDIJZ zahtevajo absoluten dostop javnosti do določenih podatkov gospodarskih družb, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in ki niso javna podjetja, in sicer do t. i. osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, ki obsegajo svetovalne, avtorske in druge intelektualne storitve. Osnovni podatki o pravnem poslu, do katerih je dostop javnosti prost, so bistveni poslovni podatki o konkretnih poslovnih razmerjih. Absolutni oz. osnovni podatki o pogodbi, sklenjeni z Inštitutom za sodobni trajnosti razvoj, so bili v skladu z ZDIJZ, objavljeni na spletni strani Premogovnika Velenje. Zavezanec meni, da je z objavo teh podatkov zadostil zakonskim zahtevam o dostopu do podatkov javnega značaja. Pri tem je izpostavil, da zahtevani podatki na podlagi drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ, ne sodijo med informacije o pravnih poslih, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem in o pravnih poslih, ki bi pomenili izdatke zavezanca za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe, med tem ko je bila informacija o izdatku za samo svetovalno pogodbo objavljena na spletni strani Premogovnika Velenje. Zavezanec je še dodal, da za študijo nikakor ni mogoče trditi, da dosega učinke, enake tem pravnim poslom, zato je zavezanec ni dolžan razkriti. Tako ocenjuje, da vsebina študije ni material, ki bi predstavljal informacijo javnega značaja, kot jo definira 4. a čl. ZDIJZ. Poleg navedenega obstajajo še naslednji razlogi za zavrnitev zahtevka, in sicer je vsebina študije poslovna skrivnost, kar je po prvi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ razlog za zavrnitev dostopa do informacije. Poslovna skrivnost je varovana v okviru prvega odstavka 74. člena Ustave. Poslovni subjekti smejo svobodno odločati o tem, kdo bo imel dostop do podatkov o njihovem gospodarskem poslovanju. Ustavno varovana poslovna skrivnost se nanaša na informacije oziroma podatke poslovne narave, ki se nanašajo na poslovanje oziroma dejavnost poslovnega subjekta in niso že javno znani ter so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnemu konkurentu povzročila občutno škodo. Vsebina študije je tudi intelektualna lastnina izvajalca, kar je kategorija, varovana s 60. členom Ustave RS. Na podlagi drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. V konkretnem primeru zavezanec meni, da ni mogoče govoriti o prevladujočem javnem interesu, saj vsebina študije o specifiki upokojevanja rudarjev, po njegovi oceni ne predstavlja tehtnega javnega interesa, ki bi prevladal nad poslovno tajnostjo in varstvom intelektualne lastnine. Javnemu interesu je zavezanec že zadostil z objavo podatkov na spletni strani, kjer gre za podatke, ki jih predvideva ZDIJZ.

 

Prosilec je dne 12. 4. 2017 pri IP vložil pritožbo, ker se ne strinja z zavrnitvijo dostopa. Pri tem je navedel, da meni, da je razkritje zahtevanega dokumenta v javnem interesu. Študijo je premogovnik naročil pri inštitutu v lasti nekdanjih visokih politikov, ki imajo zaradi tega še danes precejšen družbeni vpliv. Premogovnik Velenje je državno podjetje in po informacijah prosilca prejema tudi državno pomoč za svoje delovanje. Obenem pa so naročili zahtevano študijo in zanjo tudi plačali. Ni pa jasno, zakaj je premogovnik omenjeno študijo sploh potreboval. Ali je bilo plačilo za študijo res potrebno, pa lahko ugotovimo le, če lahko študijo dobimo oziroma vanjo vpogledamo. Zaradi tega meni, da je zahteva v interesu javnosti. V kolikor naročilo študije ni bilo smotrno, gre namreč za oškodovanje sredstev podjetja v 100-odstotni državni lasti, torej za posredno oškodovanje davkoplačevalcev.

 

IP je z dopisom z dne 18. 4. 2017, št. 0902- 3/2017/2 zavezanca pozval, da mu posreduje dokument, ki je predmet zahteve oziroma pritožbe prosilca, in sicer: študijo, ki jo je za zavezanca pripravil Inštitut za sodobni trajnostni razvoj.

 

Zavezanec je z dopisom z dne 25. 4. 2017, posredoval zahtevano dokumentacijo. Ob tem je zavezanec ponovil argumente, zaradi katerih je zavrnil dostop do zahtevane študije in še dodatno pojasnil, da je z Inštitutom za sodobni trajnostni razvoj sklenil Pogodbo za izvedbo projekta (raziskave) »Analiza učinkovitosti izvajanja poklicnega zavarovanja - panoga rudarstvo«. Kot je razvidno iz priložene pogodbe, 2. člen le-te opredeljuje zaupnost razmerja: »Razmerje med naročnikom in prevzemnikom se šteje za zaupno razmerje, v okviru katerega sta oba pogodbenika dolžna kot poslovno tajnost varovati vse podatke in dejstva, katerih narava to zahteva, kot tudi podatke in dejstva, za katera to izrecno zahteva katerikoli od pogodbenikov.« Prav tako druga točka drugega odstavka 5. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) opredeljuje študijo kot avtorsko delo, saj za avtorska dela veljajo zlasti »pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi.« 14. člen tega zakona pa pravi, da »avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela.«

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in sicer je zavezanec del skupine HSE d.o.o., ki je v 100% lasti RS. Zavezanec je tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. Prav tako ni sporno, da je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom tudi v času, ko je nastala informacija, ki je predmet zahteve, to je decembra 2016. IP ugotavlja, da zavezanec z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP.

 

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi izdelovalca študije je IP, z dopisom z dne 5. 5. 2017, št. 0902-3/2017/4, pozval v postopek Inštitut za sodobni trajnostni razvoj, Trubarjeva cesta 79, 1000 Ljubljana, da se izjasni o vloženi zahtevi za dostop do informacije javnega značaja.

 

Inštitut za sodobni trajnostni razvoj je na poziv IP odgovoril z dopisom, ki ga je IP prejel dne 25. 5. 2017, v katerem je navedel, da prijavlja stransko udeležbo in uveljavlja izjemo poslovne skrivnosti. Ob tem je dodal, v konkretnem primeru ne gre za t. i. prevladujoči javni interes, ki naj bi prevladal nad poslovno skrivnostjo, saj gre za študijo z določenega strokovnega področja. Vse osnovne informacije o pogodbi pa so že bile objavljene na spletni strani zavezanca, v skladu s 6.a členom ZDIJZ. Hkrati je študija, ki jo je pripravil inštitut, intelektualna lastnina, avtorsko delo, ki je zavarovano v skladu s 60. členom Ustave RS in z ZASP. Študija je torej intelektualna stvaritev avtorjev, ki pripada avtorjem na podlagi same stvaritve avtorjev. V študiji so predstavljene analize trenutne ureditve poklicnega zavarovanja, prikaz odprtih vprašanj trenutne ureditve, prikaz mednarodnih praks na tem področju ter priprava možnih sistemskih sprememb na tem področju. V študiji je bila tako pripravljena poglobljena analiza posebnih oz. specifičnih ureditev poklicnega zavarovanja v primerljivih državah članicah EU. Gre za kompleksne sisteme zavarovanj, ki za njihovo razumevanje zahtevajo posebna znanja v zvezi s specifičnostjo urejanja tega področja. Celotna primerjava je bila izvedena na način, da bi se naročnik lahko seznanil z najboljšimi primeri dobre prakse na tem področju. Prav tako je bila opravljena analiza tovrstne izjemno kompleksne ureditve tudi za Slovenijo, pri čemer se je vsa analiza vseskozi opravljala, ob predpostavkah, ki so vsebovale najboljše in najučinkovitejše tovrstne rešitve v državah članicah EU.

 

IP je v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, saj so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

IP ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do študije »Poklicno pokojninsko zavarovanje«, Mednarodna primerjava, Ljubljana, december 2016, ki jo je pripravil Inštitut za sodobni trajnostni razvoj. Že iz naslova dokumenta je mogoče razbrati, da se zahtevana informacija po vsebini ne nanaša na zgoraj navedena področja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj je predmet presoje »študija - mednarodna primerjava«, ne pa pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. IP na podlagi navedenega ugotavlja, da v obravnavanem primeru zahtevana informacija ne ustreza definiciji informacije javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ.

 

Po oceni IP pa zahtevana informacija ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je nastal na podlagi pravnega posla, in sicer intelektualne pogodbe: Pogodbe k izvedbi projekta (raziskave) »Analiza učinkovitosti izvajanja poklicnega zavarovanja - panoga rudarstvo«, katere predmet pogodbe je raziskava, ki je izvedena v zahtevani študiji.

 

V obravnavanem primeru gre torej za dokument, ki je bil pripravljen na podlagi sklenjene intelektualne pogodbe oziroma je posledica pravnega posla »Pogodbe k izvedbi projekta (raziskave) »Analiza učinkovitosti izvajanja poklicnega zavarovanja - panoga rudarstvo«, zato po oceni IP ustreza prvi predpostavki definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej, da gre za dokument, ki je povezan s pravnim poslom iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Za razkritje predmetnega dokumenta pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa, do česar se bo IP opredelil v nadaljevanju.

 

Kot izhaja iz zavrnilnega odgovora zavezanca, ta ocenjuje, da zahtevana informacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost. Takšno je tudi stališče stranskega udeleženca. Vendar IP poudarja, da omenjeno zatrjevanje pri presoji obstoja informacije javnega značaja po drugem odstavka 4. a člena ZDIJZ, ni relevantno. Zakonodajalec je namreč v omenjeni določbi navedel »ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (v katerem so določene izjeme od prostega dostopa)«, kar pomeni, da se pri presoji obstoja javnega interesa predhodno ne ugotavlja, ali zahtevana informacija morebiti predstavlja katero izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč izključno ali je izkazan javni interes. Povedano drugače, tudi, če zahtevana informacija, ki je nastala na podlagi pravnega posla iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ne izpolnjuje pogojev za obstoj katerekoli izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, slednje še ni zadosten razlog, da bi lahko govorili o prosto dostopni informaciji javnega značaja oziroma, da bi moral subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava le to razkriti. Ključno je, da je za razkritje podan prevladujoč javni interes.

 

Glede na navedeno IP v obravnavanem primeru ni presojal oziroma ugotavljal, ali sta zavezanec in stranski udeleženec izkazala obstoj poslovne skrivnosti za zahtevano študijo, temveč je predmet presoje izključno vprašanje, ali je za razkritje podan javni interes.

 

V predlogu novele ZDIJZ-C je predlagatelj zakona poudaril, »da bo omogočeno razkritje le v izjemnih primerih, ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, to pa je, v skladu s pravno teorijo in prakso na tem področju, podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalne skupnosti ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Vse to pa ob predpostavki, da bo prosilec navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bodo terjale njeno uporabo ali pa bodo te okoliščine ugotovljene v postopku pred IP. Takšen "omejeni" test interesa javnosti, je bistveno ožji kot test interesa javnosti, ki ga določa drugi odstavek 6. člena veljavnega ZDIJZ«.

 

IP ugotavlja, da je zavezanec v zavrnilnem odgovoru navedel, da ni mogoče govoriti o prevladujočem javnem interesu, saj vsebina študije o specifiki upokojevanja rudarjev, po njegovi oceni ne predstavlja tehtnega javnega interesa, ki bi prevladal nad poslovno tajnostjo in varstvom intelektualne lastnine. Tudi stranski udeleženec je poudaril, da v konkretnem primeru ne gre za t. i. prevladujoči javni interes, ki naj bi prevladal nad poslovno skrivnostjo, saj gre za študijo z določenega strokovnega področja. Prosilec pa nasprotno meni, da je razkritje zahtevanega dokumenta v javnem interesu. Slednje utemeljuje z argumenti: da je bila študija naročena pri inštitutu v lasti nekdanjih visokih politikov, ki imajo zaradi tega še danes precejšen družbeni vpliv, da je zavezanec državno podjetje in da bi šele z razkritjem študije lahko javnost ugotovila, ali je bilo naročilo študije smotrno, saj bi v nasprotnem primeru po oceni prosilca šlo za posredno oškodovanje davkoplačevalcev.

 

IP je vpogledal v zahtevano študijo in ugotavlja, da vsebuje 68 strani. Kot sta poudarila zavezanec in stranski udeleženec, se vsebina nanaša na »problematiko« poklicnega pokojninskega zavarovanja, z vidika slovenske in mednarodne zakonodaje in prakse, in sicer na splošno, kakor tudi z vidika poklica rudarja. Po oceni IP študija ni takšne narave oziroma vsebine, ki bi utemeljevala razkritje na podlagi javnega interesa, saj je, kot rečeno, usmerjena v »analizo/raziskavo« področne zakonodaje poklicnega pokojninskega zavarovanja, kar pomeni, da se ne nanaša na vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, niti ne gre za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, kar so tudi po oceni sodišča edini razlogi za poseg v avtonomijo gospodarskega subjekta, ne glede na njegovo lastništvo. Treba je poudariti, da je obseg informacij, ki sodijo med informacije javnega značaja pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava omejen na 4.a člen ZDIJZ, kar pomeni, da je zakonodajalec že izhajal iz predpostavke, da gre za gospodarske družbe v »državni lasti«, ki upravljajo s premoženjem in finančnimi sredstvi države, samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma drugih oseb javnega prava, zato dejstvo, da so bila sredstva »porabljena za študijo«, ne predstavlja razloga, za razkritje same vsebine študije z javnim interesom. »Poraba sredstev« predstavlja razlog za razkritje osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru je v javnosti oziroma v medijih že znan podatek, za kakšno vrednost je bila študija izdelana in »kdo oziroma čigav« inštitut jo je pripravil, saj gre za informacije, ki so absolutno javne in dostopne na spletni strani zavezanca. IP nadalje poudarja, da razlog za razkritje vsebine študije na podlagi javnega interesa, ne more izhajati iz okoliščine, da je inštitut, ki je študijo pripravil, ustanovljen s strani »nekdanjih visokih politikov«, niti ni bil namen zakonodajalca, da bi z določbo drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ javnost »preverjala« ali je zavezanec dejansko potreboval takšno študijo in za takšen znesek. Interes javnosti tako zagotovo ni izražen v tem, da se ugotavlja »smotrnost« naročila študije. O interesu javnosti bi potencialno lahko govoril, če bi zahtevana informacija npr. kazala na slabo poslovanje v škodo države ali delavcev zavezanca, da bi vplivala na okolje in na zdravje ljudi, česar pa IP ni ugotovil, prav tako pa slednjega ni izkazal niti prosilec. Nikakor pa o javnem interesu ni mogoče govoriti zgolj zato, ker jo je pripravil konkreten inštitut. Tudi če bi sama objava vsebine študije v javnosti pripomogla k širši javni razpravi, ta razprava ne bi bila usmerjena v povečanje transparentnosti delovanja zavezanca, ampak v ugotavljanje »kvalitete« same študije, »ali je vredna svojega denarja?«, torej v ugotavljanje t.im. »strokovnosti« poslovanja zasebnega subjekta (inštituta), ki ni podvržen določbam ZDIJZ, kar ni v skladu z namenom novele ZDIJZ-C, prav tako pa tudi ne z institutom javnega interesa. Test interesa javnosti je institut, ki ga je v praksi treba uporabljati izjemno previdno, ker predstavlja izjemo od izjem, zato zgolj medijska odmevnost zadeve, ne predstavlja legitimnega interesa za poseg v informacije, s katerimi razpolaga subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Če bi sledili argumentom prosilca, da je javni interes izkazan zgolj zato, ker je treba preveriti »smotrnost« naročila zavezanca, bi to pripeljalo do situacije, da bi se morali razkriti prav vsi ali večina dokumentov, ki so povezani s pravnim poslom iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj se lahko vedno zastavi vprašanje, ali je pravni posel »smotrn«. Za »razkritje« dokumentov, povezanih s pravnim poslom iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, mora torej obstajati nekaj več, izjemno močni in konkretni argumenti za razkritje, ki predstavljajo dodano vrednost za širšo javnost, če so npr. ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V konkretnem primeru IP teh argumentov ni zaznal. Zgolj zanimanje javnosti in medijev pa po mnenju IP in tudi sodišča[1], ni dovolj, da bi govorili o interesu javnosti. 

 

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kar pomeni, da zahtevana študija ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja. Zaradi navedenega se IP tudi ni opredeljeval do vprašanja poslovne skrivnosti in varstva intelektualne lastnine, kar sta zatrjevala zavezanec in stranski udeleženec.

 

Glede na navedeno je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke           

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka


[1] Sodba Upravnega sodišča z opr. št.: IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011.