Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.01.2008
Naslov: Prosilec - Poslovno komercialna šola Celje
Številka: 021-121/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Upravni postopek
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje




Številka: 021-121/2007/4
Datum: 27.02.08


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 259. člena v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB in 105/06-ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .......... (v nadaljevanju prosilec) zoper sklep Poslovno-komercialne šole Celje, Kosovelova 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ) št. 12/67-2, z dne 20. 12. 2007, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo


      SKLEP:


1. Pritožbi se ugodi in se sklep organa št. 12/67-2, z dne 20. 12. 2007 odpravi.

2. Organ je dolžan v 20 dneh od vročitve tega sklepa ponovno odločiti o zahtevi prosilca skladno z določbami ZDIJZ.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 19. 11. 2007 vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je od organa zahteval pridobitev fotokopij naslednjih dokumentov:
1.    Dopise, navodila, smernice, fakse, e-maile in vsakršne uradne dokumente, ki jih je organ pridobil od Ministrstva za šolstvo (MŠŠ) v zvezi s problematiko obračunavanja plač učiteljem, ki pri organu poučujejo na vseh stopnjah izobraževanja, tudi višji stopnji, in sicer za obdobje od vključno 2000 do vključno 2007.
Vse fotokopije dokumentov, dopisov v zvezi z zgoraj omenjeno problematiko, ki jih je organ poslal na MŠŠ.
2.    Zapisnike vseh tistih sej sveta organa za obdobje od šolskega leta od vključno 2000 do vključno 2007, ki v vsebini zapisnikov obravnavajo tudi problematiko uspešnosti direktorja oziroma direktorice organa.
3.    Dokumente, fakture, odločbe in podobne dokumente, iz katerih bo razvidno število in znesek izplačanih dodatkov za delovno uspešnost direktorja oziroma direktorice organa iz sredstev s strani MŠŠ na eni strani, in posebej lastnih sredstev šole na drugi strani, in sicer za obdobje od vključno 2000 do vključno 2007.
Pri tem so mišljeni tudi vsi dokumenti, nastali pri organu, ki so služili kot osnova za izplačilo dodatka za delovno uspešnost in vsi dokumenti, ki so prispeli k organu s strani MŠŠ in so v kakršnikoli povezavi z dodatkom za delovno uspešnost oziroma uspešnostjo in izplačili za delovno uspešnost direktorja oziroma direktorice organa.
4.    Dokumente, računovodske izkaze, fakture in podobno, iz katerih so razvidni vsi zneski oziroma vsa finančna sredstva v celoti, ki jih je organ prejel v obdobju od leta 2000 - 2007, za vsako šolsko ali obračunsko ali koledarsko ali ustrezno obdobje posebej, vključno z letom 2000 in 2007 - do polovice meseca novembra 2007.
5.    Dokumente, računovodske izkaze, fakture in podobno, ki izkazujejo zneske za nadomestila za stroške službenih potovanj: potne, prevozne stroške, stroške dnevnic, nočitve in vse ostale stroške službenih potovanj direktorice organa, za obdobje od vključno marca 2006 do oktobra 2007.
Pripadajoče dokumente, iz katerih je razviden cilj, namen potovanja, čas trajanja in predlagatelj službenega potovanja.

6.    Dokumente, fakture, računovodske izkaze ali katerikoli dokumente, ki izkazujejo izplačilo bruto plače mag. Maje Krajnc iz naslova opravljanja direktorske funkcije organa in posebej še ravnateljske funkcije na Poklicni in strokovni šoli, ki jo opravlja istočasno, in sicer za mesec marec 2006 po mesecih vse do oktobra 2007.
7.    Vse dokumente, pogodbe, fakture, računovodske izkaze in podobno, iz katerih je razvidna višina vseh bruto izplačil iz naslova morebitnih drugih podjemnih, avtorskih in podobnih pogodb, ki jih ima sklenjene mag. Maja Krajnc in katerih plačnik je organ, Poklicna in strokovna šola ali katerakoli druga ustanova, ki se financira iz javnih sredstev.
8.    Vse dokumente, fakture, računovodske izkaze, pogodbe, dopise in podobno, ki se nahajajo pri organu in iz katerih je razviden odnos med odvetnico Bredo Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana in plačniki njenih odvetniških uslug, ki pridobivajo denar iz javnih sredstev oziroma proračunskih sredstev države.
Vse dokumente, računovodske izkaze, fakture, izstavljene račune, iz katerih je razvidna višina izplačil denarnih zneskov za usluge odvetnice Brede Razdevšek v obdobju od oktobra 2004 pa do 17. novembra 2007 za zastopanje organa.
Vse ostale dokumente in vse dopise, ki jih je prejel organ s strani odvetnice Brede Razdevšek.
Vse dokumente, ki se nahajajo pri organu in so v kakršnikoli povezavi z odvetnico Bredo Razdevšek, in dopise, ki so naslovljeni na imenovano odvetnico s strani organa.

Organ je po odvetniku Marjanu Fegušu dne 26. 11. 2007 prosilca z dopisom obvestil, da je njegova »vloga nepopolna v smislu določb ZDIJZ«, zaradi česar mu je določil »4-dnevni rok za dopolnitev vloge z vsebino, da bo v smislu ZDIJZ sposobna obravnavanja«.

Organ je dne 20. 12. 2007 izdal sklep št. 12/67-2, s katerim je zahtevo prosilca v celoti zavrgel. V obrazložitvi sklepa je organ navedel:

-    da je »prosilec poštno pošiljko s pozivom za dopolnitev prejel 28. 11. 2007, vendar nanjo procesno ni reagiral v določenem, štiridnevnem roku (za dopolnitev vloge)« in

-    da »18. člen ZDIJZ predvideva, da v primeru nepopolnosti vloge, ko je organ zato ne more obravnavati, pozove prosilca, da v roku, ki se mu določi, vlogo dopolni. Če prosilec zahteve vloge ne dopolni v roku, ki mu je bil določen, organ ravna po določbi 19. člena predpisa, ki opredeljuje, da s sklepom zahtevo zavrže, saj niso izpolnjeni procesni pogoji za njeno obravnavo.«.

Pooblaščenec je dne 31. 12. 2007 prejel pritožbo prosilca zoper sklep št. 12/67-2, z dne 20. 12. 2007. Prosilec je v pritožbi med drugim navedel:

-    da mu je organ brez pravne podlage zavrnil zahtevek po ZDIJZ;

-    da organ v dopisu z dne 26. 11. 2007 ni navedel, v čem je vloga prosilca nepopolna v katerikoli postavki osmih zaprošenih sklopov informacij;

-    da je vloga prosilca v skladu z ZDIJZ v vseh osmih sklopih oziroma postavkah;

-    da predhodni telefonski pogovor z odvetnikom in dopis odvetnika pojmuje kot svojevrsten prijem odvetnika, ki s proceduralno bravuro onemogoča zakoniti dostop do informacij javnega značaja;

-    da gre v tem konkretnem primeru za sofisticiran pristop odvetnika, ki lahko otopi, razvrednoti ustavne pravice prosilcev po ZDIJZ in onemogoči preglednost delovanja javnih zavodov;

-    da je prosilčeva vloga v celoti skladna s 17. členom in ostalimi določili ZDIJZ in vsebuje vse obvezne sestavine, zato je njena zavrnitev v celoti pravno neutemeljena;

-    da je prav tako v celoti pravno neutemeljena zahteva po dopolnitvi vloge, ki jo je zahteval organ, oziroma njegov odvetnik Marjan Feguš. Prvotna vloga prosilca bi morala biti obravnavana brez kakršnekoli dopolnitve.

Pooblaščenec je z dopisom št. 021-121/2007/2, z dne 7. 1. 2008 pritožbo odstopil organu v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP.

Organ svoje odločitve ni spremenil in pritožbo prosilca po preskusu procesnih predpostavk dne 21. 1. 2008 odstopil Pooblaščencu.

Pritožba je utemeljena.

1 Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino  dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz omenjene določbe ZDIJZ izhaja, da so za opredelitev informacije javnega značaja pomembni trije osnovni kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta oziroma širše dokumentarnega gradiva.

2 Obveznosti prosilca po ZDIJZ

Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. Glede na to, da se na podlagi drugega odstavka 15. člena ZDIJZ v postopkih odločanja o dostopu do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP, mora biti pisna zahteva prosilca na podlagi 66. člena ZUP tudi podpisana.

ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma t.i. opis informacije javnega značaja, ki predstavlja najpomembnejšo sestavino zahteve. Da je opredelitev zahtevka stranke obvezna sestavina vloge, izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 66. člena ZUP. ZUP v istem členu na splošno določa še, da mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava.

Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta. Podobno izhaja tudi iz 6. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se prošnje dajejo dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta. Takšna zahteva bi bila upravičena zgolj v primeru, ko bi bile dodatne podrobnosti nujno potrebne, da bi organ zahtevo sploh lahko obravnaval. Pri tem pa količina dela, ki bi jo organ imel zaradi omejenega opisa zahtevane informacije oziroma dokumenta, ni pomembna. ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.

3 Obveznosti organa po ZDIJZ

ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.

Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način, vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.

4 Presoja zahteve prosilca z vidika obstoja procesnih predpostavk

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ izdajo sklepa o zavrženju zahteve prosilca, utemeljil zgolj s formalnega vidika, tj. na podlagi ugotovitve, da prosilec zahteve v določenem roku ni dopolnil. Organ se v obrazložitvi ni spuščal v vsebinsko presojo nepopolnosti zahteve prosilca. Enako je organ ravnal tudi pred izdajo izpodbijanega sklepa, saj dopisa, s katerim je prosilca pozval na dopolnitev, ni v ničemer utemeljil, hkrati pa prosilca ni napotil na ustrezen popravek oziroma dopolnitev zahteve oziroma mu ni nudil pomoči v smislu drugega odstavka 18. člena ZDIJZ.

4.1 Formalne sestavine

Na podlagi pregleda zahteve prosilca z vidika obstoja formalnih sestavin vloge, kot jih predvideva 17. člen ZDIJZ, je potrebno ugotoviti, da zahteva prosilca vsebuje:

-    navedbo naslovnega organa kot zavezanca po ZDIJZ,
-    prosilčevo osebno ime skupaj s kontaktnim naslovom,
-    opredelitev informacije, s katero se prosilec želi seznaniti, in sicer v 8-ih točkah oziroma sklopih in
-    način seznanitve – v konkretnem primeru posredovanje fotokopij po pošti.

Zahteva ne vsebuje podatka o zastopniku ali pooblaščencu, ker je na podlagi vsebine zahteve očitno, da ni bila vložena na podlagi zastopanja.

Na podlagi pregleda zahteve prosilca z vidika obstoja formalnih sestavin vloge, kot jih predvideva 66. člen ZUP, je potrebno ugotoviti, da zahteva prosilca vsebuje tudi podpis prosilca.

4.2 Razumljivost in zmožnost obravnave zahteve na podlagi opisa zahtevanih informacij javnega značaja (obstoj primerne stopnje določnosti)

Pooblaščenec ugotavlja, da celotna zahteva prosilca (vseh 8 točk) dosega primerno stopnjo določnosti in razumljivosti, tako da jo je mogoče obravnavati, kar utemeljuje v nadaljevanju:

-    Prva točka prosilčeve zahteve:

Zahteva vsebuje navedbo »vsakršni uradni dokumenti«, primeroma naštete dokumente, prejemnika dokumentov, pošiljatelja dokumentov, primerno opredeljeno temo oziroma grobo vsebino dokumentov in časovni razpon, na katerega se nanašajo dokumenti.

-    Druga točka prosilčeve zahteve:

Zahteva vsebuje navedbo »zapisniki«, izdajatelja, časovni razpon, na katerega se nanašajo dokumenti in primerno opredeljeno temo oziroma grobo vsebino dokumentov.

-    Tretja točka prosilčeve zahteve:

Zahteva vsebuje primeroma naštete dokumente, navedbo »in podobni dokumenti« ter »vsi dokumenti«,  primerno opredeljeno temo oziroma grobo vsebino dokumentov, časovni razpon, na katerega se nanašajo dokumenti, imetnika in prejemnika dokumentov.

-    Četrta točka prosilčeve zahteve:

Zahteva vsebuje primeroma naštete dokumente, navedbo »in podobni dokumenti«,  primerno opredeljeno temo oziroma grobo vsebino dokumentov in časovni razpon, na katerega se nanašajo dokumenti.

-    Peta točka prosilčeve zahteve:

Zahteva vsebuje primeroma naštete dokumente, navedbo »in podobni dokumenti«,  primerno opredeljeno temo oziroma grobo vsebino dokumentov in časovni razpon, na katerega se nanašajo dokumenti.

-    Šesta točka prosilčeve zahteve:

Zahteva vsebuje primeroma naštete dokumente, navedbo »ali katerikoli dokumenti«,  primerno opredeljeno temo oziroma grobo vsebino dokumentov in časovni razpon, na katerega se nanašajo dokumenti.

-    Sedma točka prosilčeve zahteve:

Zahteva vsebuje primeroma naštete dokumente, navedbo »in podobni dokumenti«, primerno opredeljeno temo oziroma grobo vsebino dokumentov skupaj z navedbo subjektov, na katere se dokumenti nanašajo.

-    Osma točka prosilčeve zahteve:

Zahteva vsebuje primeroma naštete dokumente, navedbo »in podobni dokumenti«, primerno opredeljeno temo oziroma grobo vsebino dokumentov skupaj z navedbo subjektov, na katere se dokumenti nanašajo in časovni razpon, na katerega se nanašajo dokumenti.

Na podlagi zgornjih ugotovitev in obrazložitve iz 2. in 3. točke te obrazložitve je gotovo, da vseh osem točk zahteve prosilca dosega zadostno mero določnosti, tako da omogoča organu identifikacijo enega ali več dokumentov, ki bi vsebovali zahtevane informacije. Vsi dokumenti so po obliki, subjektivno, časovno in vsebinsko dovolj natančno opredeljeni, da jih je mogoče na podlagi kombinacije opredelilnih elementov z gotovostjo individualizirati, v kolikor organ z njimi razpolaga.

5 Sklepno

Iz dokumentacije v obravnavani zadevi očitno izhaja, da organ ni ravnal skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi prosilčeve zahteve. Čeprav je organ menil, da je natančnejša opredelitev zahtevanih informacij neogibno potrebna za odločanje o zahtevi, prosilcu ni na primeren način omogočil seznanitve z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo. Navedbe organa v pozivu za dopolnitev vloge ne ustrezajo konkretni pomoči, ki jo od organa zahteva drugi odstavek 18. člena ZDIJZ. Po prepričanju Pooblaščenca je v zahtevi prosilca navedenih dovolj podatkov, da jo je moč opredeliti kot zahtevo s primerno stopnjo določnosti, zaradi česar je organ ob dejstvu, da prosilcu ni nudil ustrezne pomoči, ravnal nezakonito, ko je zaradi vztrajanja prosilca pri prvotni formulaciji zahteve, slednjo zavrgel. Zavrženje zahteve prosilca bi bilo dopustno zgolj v primeru, ko kljub ustrezni pomoči organa prosilec zahteve ne bi dopolnil tako, da bi ta izpolnjevala pogoje po 17. členu ZDIJZ in 66. členu ZUP. V skladu z navedbami iz 4. točke obrazložitve je sklep, s katerim je organ brez nudenja ustrezne pomoči zahtevo zavrgel, nezakonit.

Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je bilo potrebno na podlagi prvega odstavka 259. člena v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi, izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti ter dejstvom, da po naravi stvari meritorna odločitev drugostopenjskega organa v konkretnem primeru ni mogoča. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, saj razpolaga s celotnim dokumentarnim gradivom, ki je potrebno za pravilno odločitev o zadevi, hkrati pa razpolaga z ustreznimi znanji v zvezi z upravljanjem tega gradiva. Zaradi dejstva, da gre za odločanje o zakonitosti sklepa, s katerim ni bilo vsebinsko odločeno o zadevi (odločalo se je namreč le o izpolnjevanju procesnih predpostavk), drugostopenjski organ po naravi stvari ne more s svojo odločbo nadomestiti odločitve organa prve stopnje v smislu izdaje novega (procesnega) sklepa ali celo sprejetja vsebinske odločitve. Sklep, ki bi bil vsebinsko nasproten sklepu o zavrženju zahteve, na podlagi določb ZUP ni mogoč in tudi ni smiseln. Iz istega razloga tudi ni mogoče organu prve stopnje naložiti izdaje novega sklepa (kot bi to sicer izhajalo iz tretjega odstavka 251. člena ZUP), pač pa zgolj izvedbo postopka skladno s postopkovnimi določbami ZDIJZ, tako da bo pravilno ugotovljeno sporno dejansko stanje in na tej podlagi pravilno uporabljen materialni predpis.       

Organ je pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja dolžan v predhodnem postopku ponovno presoditi izpolnjevanje procesnih predpostavk za odločanje o zadevi v skladu z določbami 15. do 19. člena ZDIJZ in:
-    na podlagi zahteve prosilca z dne 19. 11. 2007 meritorno odločiti o dostopu do informacij javnega značaja v skladu z določbami 20. do 26. člena v povezavi s 15. členom ZDIJZ tako, da zahtevi ugodi in o tem napravi uradni zaznamek oziroma jo z odločbo delno oziroma v celoti zavrne ali
-    v primeru, da meni, da zahteva prosilca z dne 19. 11. 2007 ne izpolnjuje pogojev po 17. členu ZDIJZ, ravnati skladno z določbo drugega odstavka 18. člena ZDIJZ in prosilcu po uradni osebi, pristojni za posredovanje informacij javnega značaja, nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve in nato odločiti v zadevi v skladu z določbami 15. do 26. člena ZDIJZ.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep pritožba ali upravni spor nista dovoljena.



       Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
      pooblaščenka