Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.07.2019
Naslov: prosilec - Policija
Številka: 090-163/2019
Kategorija: Kršitev postopka, Osebni podatek
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

V pritožbenem postopku je IP presojal odločitev organa, ki je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je ugotovil, da je organ bistveno kršil pravila postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj iz priloženega upravnega spisa izhaja, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, odločitev organa, da zahtevo zavrne iz razloga varstva osebnih podatkov pa je v nasprotju z ugotovitvami, ki izhajajo iz priloženega spisa upravne zadeve. Iz njih namreč sledi, da organ z zahtevano informacijo, v zvezi s pravdnim postopkom, ne razpolaga. Posledično je IP pritožbi prosilca ugodil n organu naložil, da v ponovljenem postopku postopkovne pomanjkljivosti odpravi.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-163/2019/2
Datum: 11. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………(dalje prosilec) z dne 19. 6. 2019, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-63/2019/5 (206-04) z dne 18. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 19. 6. 2019 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-63/2019/5 (206-04) z dne 18. 6. 2019 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 31. 5. 2019 po ZDIJZ vložil zahtevo za posredovanje celotne dokumentacije iz pravdnega postopka zoper………….

O zahtevi prosilca je organ dne 18. 6. 2019 izdal odločbo št. 090-63/2019/5 (206-04) z dne 18. 6. 2019, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da se pri zaprošenih dokumentih ni opredelil do kriterija materializirane oblike niti do kriterija, ali z informacijo razpolaga, saj bi že s samim podatkom o tem, ali dokumenti obstajajo, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Po mnenju organa je podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi kakršenkoli postopek, postopek, ki se nanaša na posameznika, ta pa je s sklicevanjem, da gre za …………..v konkretnem primeru določen. Posledično je organ zavzel stališče, da gre za varovan osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena v zvezi z 2. točko 6. člena ZVOP-1. Organ še dodaja, da v konkretnem primeru tudi delni dostop ni mogoč, saj bi prosilec kljub izločitvi izjem poznal njihovo vsebino in tako organ ne bi mogel z izločitvijo osebnih podatkov varovati oziroma zagotoviti njihove zaupnosti.

Zoper odločbo organa št. 090-63/2019/5 (206-04) z dne 18. 6. 2019, dalje izpodbijana odločba, je prosilec dne 19. 6. 2019 vložil pritožbo. Navaja, da če navedbe organa držijo, bi do kršitve varstva osebnih podatkov prišlo že z objavo navedenega podatka leta 2009. Da je organ začel pravdni postopek zoper …………..je javno objavljeno v …………... Prosilec dodaja, da je iz članka v postopku priprave doktorata tudi izvedel za omenjeni pravdni postopek, za katerega smatra, da se je že zaključil. Organ je po mnenju prosilca svoje razloge za zavrnitev gradil na zmotnih predpostavkah. Nenazadnje je …………..(bil) absolutno javna oseba, poleg tega pa je bil postopek zoper njega uveden zaradi opravljanja…………... Do teh dejstev se organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil, zato prosilec prosi, da jih pretrese IP in mu omogoči dostop do zahtevanih informacij.

Pritožbo prosilca je organ dne 3. 7. 2019, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je organ bistveno kršil pravila postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj iz priloženega upravnega spisa izhaja, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, odločitev organa, da zahtevo zavrne iz razloga varstva osebnih podatkov pa je v nasprotju z ugotovitvami, ki izhajajo iz priloženega spisa upravne zadeve. Iz njih namreč sledi, da organ z zahtevano informacijo, v zvezi s pravdnim postopkom, ne razpolaga. Z vpogledom v predmetni upravni spis je IP namreč ugotovil, da je uradna oseba, pooblaščena za posredovanje informacij javnega značaja pri organu, dne 7. 6. 2019 (z dopisom št. 090-63/2019/2 (2061-01), pozivala GPU UKP in PU Ljubljana glede vprašanja, ali so v zvezi z zahtevo prosilca vodili kakšen postopek. Dne 10. 6. 2019 je uradna oseba na zaprosilo prejela odgovor, št. 090-66/2019/2 (22-06) in dne 17. 6. 2019 še odgovor št. 0900-15/2019/9 (3E1-05). Organ je dne 18. 6. 2019 izdal izpodbijano odločbo, dne 21. 6. 2019 pa je z dopisom št. 090-63/2019/9 (206-04) zahtevo prosilca (o kateri je sicer že odločil z izpodbijano odločbo) odstopil v reševanje MNZ, Pravni službi.

Ker je izpodbijana odločba v nasprotju z ugotovitvami, kot te izhajajo iz priloženega upravnega spisa, se odločitve organa ne da preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ob tem ni razvidno, na kaj je organ oprl svojo ugotovitev, da je prosilec zahteval podatke za točno določenega imenovanega posameznika. Prosilec namreč tega posameznika v zahtevi ni poimenoval, prav tako ni navedel obdobja, na katerega naj bi se zahteva nanašala (navedel je le,………….). Ob tem IP poudarja, da mora organ sicer po uradni dolžnosti res paziti na izjemo varstva osebnih podatkov, vendar pa mora biti obrazložitev upravne odločbe kljub temu v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, po katerem mora odločba (med drugim) vsebovati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Samo s pomočjo upravne odločbe, ki vsebuje vse obvezne zakonske sestavine, lahko prosilec učinkovito uveljavlja pravno sredstvo zoper odločitev organa. Slednje ne more biti učinkovito, če iz izpodbijane odločbe izhajajo razlogi za zavrnitev zahtevka, ki  niso skladni z ugotovljenim dejanskim stanjem oz. so v konkretnem primeru celo protispisni. S pravili ZUP in ZDIJZ (20. člen) je neskladno tudi postopanje organa, ki je zahtevo prosilca odstopil v obravnavo MNZ, Pravni službi, po tem, ko je bila izpodbijana odločba že izdana in vročena prosilcu, torej po tem, ko je o tej zahtevi že odločil. IP sicer verjame, da je organ pri tem postopal v dobri veri (ker je verjetno kasneje, po izdajo odločbe, ugotovil, da glede na to, da gre za pravdno (in ne kazensko) zadevo, bi lahko z njo razpolagala pravna služba ministrstva), kar pa ne spremeni dejstva, da je v postopku izdaje izpodbijane odločbe prišlo do kršitev pravil postopka in je odločbo iz tega razloga treba odpraviti. Posledično je IP postopal v skladu s tretjim odstavkom 251. člena in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ je v ponovljenem postopku dolžan preveriti, s katerimi dokumenti dejansko razpolaga. Če zahtevanih informacij nima, mora o tem obvestiti prosilca, in sicer na način, da izda odločbo, iz katere mora biti razvidno, kakšen dokazni postopek je organ vodil in na podlagi katerih ugotovljenih dejstev je sprejel zaključek, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Če bo organ v postopku ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, mora ugotoviti, ali lahko dostop do njih zavrne zaradi obstoja izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ in v katerih delih. Ob tem mora organ izrek odločbe oblikovati na način, da bo ta v skladu z 213. členom ZUP (da bo iz njega točno razvidno, v katerem delu je organ zahtevi prosilca ugodil oz. jo delno zavrnil, za vsak posamezen dokument, o katerem bo odločal). Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, bo moral nadalje oceniti, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ, tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe, natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme, torej katero vrsto podatkov je prekril (npr. ime fizične osebe, elektronski naslov, ipd.), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice, ipd.) in katero izjemo predstavljajo (npr. varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V izreku in v obrazložitvi odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ in zakaj.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je organ storil bistveno kršitev pravil postopka. Ker je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke

 

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka