Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.06.2019
Naslov: prosilec - Policija
Številka: 090-82/2019
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na organ podal zahtevo za dokumentacijo, iz katere so vidne ugotovitve in ukrepi, vezani na ovadbo, ki jo je podal Inšpektorat za šolstvo in šport med obravnavo v Osnovni šoli Stražišče Kranj.Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, pri tem je navedel, da se ne bo opredelil do tega, ali informacijo ima, saj bi že s samim razkritjem podatkov o tem, ali dokument obstaja, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. IP je pritožbo zavrnil, a ugotovil, da je organ odločil napačno, ko je štel, da je prosilec podal zahtevo za konkretnega posameznika, ki ga je opredelil z imenom in priimkom, zato je ugotovil, da organ informacijo ima. Po natančni preučitvi dokumenta je IP ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje podatke o viru prijave in osebne podatke, za razkritje katerih ni našel pravne podlage.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-82/2019/7

Datum: 3. 6. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 3. 2019, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 18. 3. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 27. 3. 2019 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-19/2019/2 (20-13) z dne 18. 3. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 21. 2. 2019 2019 po elektronski poti na organ naslovil vlogo, v kateri navaja, da je iz spletne strani IP, zadeve št. 090-193/2018 razbral, da je Inšpektorat za šolstvo in šport (IRSŠŠ) med obravnavo v Osnovni šoli Stražišče Kranj 8. 6. 2018 podal kazensko ovadbo (20102-216-2018/4 z dne 8. 6. 2018). Prosilec tako prosi organ, da mu na podlagi ZDIJZ na elektronski naslov posreduje končno/zaključno dokumentacijo oziroma dokumentacijo, iz katere so vidne ugotovitve in ukrepi, vezani na ovadbo.

 

Organ je z odločbo št. 090-19/2019/2 (20-13) z dne 18. 3. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil. Pri tem je navedel, da se ne bo opredelil do tega, ali informacijo ima, saj bi že s samim razkritjem podatkov o tem, ali dokument obstaja, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi kakršenkoli postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ta pa je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek in naslov nedvomno določen in gre za varovani osebni podatek na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov in Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pravna podlaga za razkritje podatka o tem, ali zoper določenega posameznika teče (ali je tekel) policijski ali kakšen drug postopek, ne obstaja. Tudi delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ v danem primeru ni mogoč, saj bi prosilec kljub izločitvi izjeme poznal njegovo vsebino in tako organ ne bi mogel niti z izločitvijo osebnih podatkov varovati oziroma zagotoviti njihove zaupnosti.

 

Prosilec se je dne 27. 3. 2019 pravočasno pritožil. Navaja, da je organ dostop v celoti zavrnil ne da bi se pri tem opredelil do posameznega dokumenta ali do morebitnega delnega dostopa. V svoji zahtevi se je skliceval na odločbo IP št. 090-193/2018 z dne 19. 11. 2018 le kot izhodišče za določitev zahtevane dokumentacije in na podlagi česa je nastala. Meni, da se je organ neutemeljeno skliceval na varstvo osebnih podatkov, saj gre za postopek IRSŠŠ zoper zavezanca, ki je javni uslužbenec in zato ne gre za varovane osebne podatke. Organ bi mu moral omogočiti delni dostop, tako da prekrije ostale varovane podatke. Sklicuje se in prilaga pojasnilo Ministrstva za javno upravo št. 090-7/2019-2 z dne 6. 2. 2019. 

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-19/2019/5, dne 3. 4. 2019 odstopil IP.

 

Na poziv IP za dostavo dokumentov in opredelitev, ali je kazenski postopek, v zvezi s katerim je zahteva prosilca podana, že zaključen, z dne 16. 4. 2019, je organ pojasnil, da je poročilo št. 2300/D3379143/K1891263/9315374/2019 (3C691-102) z dne 14. 3. 2019, sprejeto na podlagi 10. odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (U. l. RS, št. 63/94 in nasl., v nadaljevanju ZKP), poslal na Okrožno državno tožilstvo Kranj (ODT Kranj). Slednje pa je v dopisu št. KR-Tu-14-16/1/2019 z dne 6. 5. 2019 pojasnilo, da poročilo št. 2300/D3379143/K1891263/9315374/2019 (3C691-102) z dne 14. 3. 2019 vodijo kot kazensko ovadbo zoper določenega posameznika. ODT Kranj je pojasnil, da je bil s tem v zvezi podan sklep o zavrženju.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Navedel je, da prosilec ni upravičen do pridobitve podatkov v zvezi s tem, ali se je glede konkretnega posameznika vodil postopek. Iz navedene obrazložitve izhaja, da se organ ni opredelil, ali z zahtevanim dokumentom sploh razpolaga, saj bi že s tem razkril, ali vodi postopek v zvezi z določenim konkretnim posameznikom. Predmet pritožbene presoje je bilo torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je štel, da je prosilec podal zahtevo v zvezi s konkretnim posameznikom ter da je zahtevo v celoti zavrnil.

 

Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali je zahteva podana na takšen način, da bi že opredelitev organa, da z dokumentom razpolaga, predstavljalo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V nadaljevanju pa, ali je stališče prosilca pravilno, da se mora ne glede na varstvo osebnih podatkov dostop do morebitnih dokumentov kazenskega postopka dovoliti. ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno.

 

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

IP uvodoma ugotavlja, da je organ odločil napačno, ko je štel, da je prosilec podal zahtevo za konkretnega posameznika, ki ga je opredelil z imenom in priimkom. Iz zahteve prosilca namreč izhaja, da zahteva končno oziroma zaključno dokumentacijo, iz katere so vidne ugotovitve in ukrepi, vezani na ovadbo, ki jo je IRSŠŠ, podal med obravnavo v zvezi s konkretno osnovno šolo. Iz navedene zahteve ne izhaja, da je prosilec podal zahtevo, ali se v zvezi s konkretno osebo vodi postopek, niti v zahtevi ni navedena oseba, ki bi bila lahko predmet kazenske ovadbe. Kazenska ovadba bi bila teoretično lahko podana zoper javnega uslužbenca šole oziroma katerokoli drugo osebo.

 

Ker je po presoji IP organ napačno ugotovil, da je že z obstojem dokumenta razkrit konkreten posameznik, je IP v svojem ugotovitvenem postopku pridobil dokument št. 2300/D3379143/K1891263/9315374/2019 (3C691-102) z dne 14. 3. 2019 (v nadaljevanju zahtevani dokument). Z navedenim dokumentom je Policija na podlagi desetega odstavka 148. člena ZKP ODT Kranj obvestila, da niso potrdili znakov kaznivega dejanja. IP je v nadaljevanju odločal, ali so podane izjeme glede dostopa do tega dokumenta.

 

Po natančni preučitvi dokumenta je IP ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje podatke o viru prijave in osebne podatke. Izjema varstva tajnosti vira prijave iz drugega odstavka 5a. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V konkretnem primeru četrti odstavek 118. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Ur. l. RS, št. 15/13 in nasl., v nadaljevanju ZNPPol) določa, da če policija že vnaprej zagotavlja anonimnost prijavitelja ali če prijavitelj to zahteva, se njegovi osebni podatki ne razkrijejo. IP ugotavlja, da je zahtevani dokument prepreden s podatki, ki opredeljujejo vir prijave. Obenem IP ugotavlja, da dokument vsebuje podatke o ovadbi določenega posameznika. Podatek o tem, ali se oz. se je zoper določenega posameznika vodil določen postopek in kateri (policijski, predkazenski, kazenski ali drugi), je osebni podatek posameznika. Gre namreč za podatek, ki se nanaša na določljivega posameznika (čemur pritrjuje tudi prosilec), kar zadostuje, da lahko podatek opredelimo kot osebni podatek.

 

Ker razkritje osebnih podatkov predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno ugotoviti, ali je za to podana pravna podlaga. Po pregledu dokumenta in preučitvi možnih pravnih podlag za dostop do zahtevanega dokumenta, IP ugotavlja, da pravne podlage za razkritje zahtevanega dokumenta, ki predstavlja poročilo na podlagi desetega odstavka 148. člena ZKP, o tem, da znaki kaznivega dejanja niso bili potrjeni, ne obstaja. IP svoje odločitve, zakaj pravna podlaga za razkritje dokumenta, ne more biti prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, bolj podrobneje ni obrazlagal, saj bi s tem razkril, ali je zadevni posameznik javni uslužbenec ali javni funkcionar oziroma bi razkril, kateri so ti osebni podatki in bi že sama navedba podrobnejše vrste osebnih podatkov pomenila kršitev varstva osebnih podatkov.

 

Pritožba se sklicuje na pojasnilo Ministrstva za javno upravo št. 090-7/2019-2 z dne 6. 2. 2019, ki obravnava 7a. člen ZDIJZ. Slednji določa, da ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena tega zakona, so v kazenskem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, ki se preganja po uradni dolžnosti, za člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika ali nadzornega organa zavezanca iz drugega in tretjega odstavka 1.a člena tega zakona, ki je v neposredni zvezi z opravljanjem dela ali nalog, po pravnomočnosti sklepa o preiskavi oziroma po pravnomočnosti obtožnice, če preiskava ni bila zahtevana ali uvedena oziroma po vročitvi obtožnega predloga obdolžencu, iz obtožnega akta javno dostopni podatki o osebnem imenu obdolženega, kvalifikaciji kaznivega dejanja, ocenjeni pridobljeni premoženjski koristi in povzročeni premoženjski škodi poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, razen v primerih obstoja izjem iz 6. ali 8. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona. IP ugotavlja, da ne glede na izpolnjevanje vseh drugih pogojev, ki jih 7a. člen ZDIJZ določa, ni izpolnjen že prvi pogoj, da bi bil izdan obtožni akt. Ker v obravnavanem kazenskem postopku obtožni akt ni bil izdan, se prosilec neutemeljeno sklicuje na 7a. člen ZDIJZ kot pravno podlago, na podlagi katere bi bil dostop do zahtevanega dokumenta mogoč.

 

V nadaljevanju je IP presojal, ali je kljub podanim izjemam od dostopa, možen delni dostop do dokumenta na podlagi 7. člena ZDIJZ. Po podrobnem pregledu zahtevanega dokumenta je IP ocenil, da tudi delni dostop v konkretnem primeru ne bi bil mogoč, saj bi prosilec kljub izločitvi izjem, poznal njihovo vsebino in tako organ ne bi mogel niti z izločitvijo osebnih podatkov oziroma podatkov, ki bi varovale vir prijave, varovati oziroma zagotoviti njihove zaupnosti.

 

Glede na navedeno je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka