Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.12.2018
Naslov: prosilec - Policija
Številka: 090-257/2018
Kategorija: Osebni podatek, Notranje delovanje organa
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vse dokumente v zvezi z notranjevarnostnim postopkom, ki se vodi pod določeno številko. Organ je zahtevo v celoti zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, notranjega delovanja organa in varovanja tajnosti vira. IP je v pritožbenem postopku ugodil pritožbi in odločil, da mora organ prosilcu posredovati zahtevano dokumentacijo, pri čemer mora prekriti tiste podatke, ki se nanašajo na varovane osebne podatke ali varovanje tajnosti vira. IP je namreč že večkrat ugotovil, da pri dokumentih, ki so nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista, ne gre za izjemo po 11. točki prvega odstavka ZDIJZ. Ustrezno odzivanje policije ob ravnanjih, ki imajo znake kaznivih dejanj, prekrškov ali kršitve delovne discipline, ne more predstavljati ravnanj v zvezi z notranjim delovanjem. Z notranjevarnostnimi postopki se namreč vzpostavlja zakonito in strokovno delo policije, ki je temelj demokratične družbe.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-257/2018/2

Datum: 18. 12. 2018

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 29. 10. 2018, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-131/2018/2 (206-09) z dne 23. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 29. 10. 2018 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe, št. 090-131/2018/2 z dne 23. 10. 2018, delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronske kopije sledečih dokumentov:
  • št. 260-3/2018/1 (samo dopis brez priloge), pri čemer je v dopisu dolžan prekriti ime in priimek prijavitelja v opisu zadeve ter ime in priimek prijavitelja, njegovo delovno mesto in kraj delovnega mesta v prvem odstavku dopisa;
  • št. 260-3/2018/2, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek, rojstni datum, naslov prebivališča in državljanstvo dveh posameznikov, katerih osebni podatki naj bi se obdelovali v informacijskem sistemu ter telefonski številki, navedeni v zaključnem stavku dopisa;
  • št. 260-3/2018/3 (samo dopis brez prilog), pri čemer je v dopisu dolžan prekriti imeni in priimka posameznikov ter njuna rojstna datuma;
  • št. 260-3/2018/4, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek prijavitelja v opisu zadeve ter dogodek in datum dogodka v drugi vrstici dopisa;
  • št. 260-3/2018/5 (elektronsko sporočilo), pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke posameznikov, navedenih v glavi e-sporočila (kategorija: za in kategorija: Kp) ter priimek posameznika v e-sporočilu; št. 260-3/2018/5 (3B1-07) (vabilo), pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka posameznikov, katerih osebni podatki naj bi se obdelovali v informacijskem sistemu;
  • št. 260-3/2018/6, pri čemer je dolžan prekriti oba priimka posameznikov in navedbo dogodka z datumom v opisu zadeve, celotno navedbo dogodka z datumom in krajem v prvem stavku dopisa, imeni in priimka posameznikov in njuna rojstna datuma v drugem stavku dopisa, v prvi alineji dopisa celotno besedilo za besedo »preiskavo« ter v drugi alineji imeni in priimka preiskovanih oseb;
  • št. 260-3/2018/7 (uradni zaznamek), pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka dveh posameznikov v opisu zadeve ter drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek v celoti;
  • št. 260-3/2018/8 (uradni zaznamek), pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka dveh posameznikov v opisu zadeve ter drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek v celoti;
  • št. 260-3/2018/9 v celoti;
  • št. 260-3/2018/10 (uradni zaznamek), pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka dveh posameznikov v opisu zadeve ter drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek v celoti;
  • št. 260-3/2018/11 (uradni zaznamek), pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka dveh posameznikov v opisu zadeve ter drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek v celoti;
  • št. 260-3/2018/12 (uradni zaznamek), pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka dveh posameznikov v opisu zadeve ter drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek v celoti ter imena, priimke in lastnoročne podpise posameznikov v zaključku dokumenta, razen podpisnika, ki je sestavil dokument;
  • št. 260-3/2018/13 (uradni zaznamek), pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka dveh posameznikov v opisu zadeve ter drugi, tretji, četrti in peti odstavek v celoti;
  • št. 260-3/2018/14 (vabilo), pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov prejemnika dokumenta ter odredbo o vročitvi;
  • št. 260-3/2018/15 (uradni zaznamek brez dodatnega pojasnila po e-pošti), pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka dveh posameznikov v opisu zadeve ter drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek v celoti;
  • št. 260-3/2018/16, pri čemer je dolžan prekriti priimka dveh posameznikov, dogodek in datum dogodka v opisu zadeve ter prvi, drugi in tretji odstavek v celoti;
  • št. 260-3/2018/18 (uradni zaznamek), pri čemer je dolžan prekriti imeni in priimka dveh posameznikov v opisu zadeve, drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek v celoti ter ime, priimek in lastnoročni podpis fizične osebe;
  • št. 260-3/2018/19, pri čemer je dolžan prekriti oba priimka v opisu zadeve, oba priimka v prvem odstavku dopisa, ime in priimek posameznika v drugem odstavku dopisa ter besedilo v oklepaju;
  • št. 260-3/2018/20, pri čemer je dolžan prekriti oba priimka v opisu zadeve;
  • št. 260-3/2018/23, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek posameznika v opisu zadeve in predzadnjem odstavku dopisa, v prvem stavku dopisa besedilo za besedo »vpoglede« do pike, zadnji stavek v prvem odstavku dopisa v celoti ter celotno besedilo, zapisano v prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti alineji dopisa;
  • št. 260-3/2018/24, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek posameznika v opisu zadeve in celotno besedilo zapisano v vseh alinejah dopisa;
  • popis zadeve, št. 260-3/2018, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek posameznika pri naslovu zadeve, imena in priimke vseh oseb v kategoriji »Naslov« pod zaporednimi številkami 1, 4, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 14, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, celoten zapis v kategoriji »Naslov« pod zaporednima številkama 6 in 22 ter celoten zapis v kategoriji »Subjekt« pod zaporednimi številkami 14, 15 in 25.
  1. Pritožba prosilca z dne 29. 10. 2018 se v delu, ki se nanaša na dokumente, št. 260-3/2018/17 s prilogo, 260-3/2018/21, 260-3/2018/22 in 260-3/2018/25, ter dele dokumentov, ki jih je treba prekriti skladno s prejšnjo točko izreka, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 24. 9. 2018 na organ naslovil zahtevo za posredovanje izpisa iz računalniške aplikacije »SPIS« za zadevo, št. 260-3/2018 (izpis vseh vhodnih in izhodnih dokumentov) in fotokopije vseh dokumentov v zadevi, št. 260-3/2018. Dokumente je želel prejeti v elektronski obliki po e-pošti.

 

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, št. 090-131/2018/2 (206-09) z dne 23. 10. 2018. Organ je dostop do dokumentov notranje varnostnega postopka, vodenega pod opr. št. 260-3/2018, zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, varstva podatkov v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in varovanja tajnosti vira po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ (pravilno po tretjem odstavku, op. IP). V izpodbijani odločbi je navedel zgolj določbe predpisov, na katere se opira odločba, brez razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno prosilcu, v zvezi z delnim dostop pa odločil, da ta ni izvedljiv.

 

Prosilec se je 29. 10. 2018 zoper odločbo organa, št. 090-131/2018/2 (206-09) z dne 23. 10. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil in navedel, da Služba direktorja Policijske uprave … obravnava notranje varnostni postopek v skladu s Pravilnikom o notranji varnosti v policiji. Po pritožbenih navedbah prosilec pripravlja civilno tožbo pred pristojnim sodiščem zaradi krivic, ki so mu bile storjene v zvezi z navedenim postopkom, zato je zaprosil za dostop do informacij javnega značaja. Pritožbo je podal zaradi pavšalnih in neobrazloženih navedb v izpodbijani odločbi, ker mu organ ni omogočil niti delnega dostopa do informacij javnega značaja.

 

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom, št. 092-89/2018/2 z dne 6. 11. 2018. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-131/2018/4 (206-09) z dne 19. 11. 2018, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do popisa zadeve, št. 260-3/2018, ter vseh dokumentov v navedeni zadevi, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa) ter na izjemo po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira), pri čemer se ni odločil za delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ.

 

Organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil zahtevanih dokumentov niti ni zatrjevanih izjem vezal na posamezne dokumente. IP je na podlagi pregleda razpoložljivega dokumentarnega gradiva kršitev postopka organa odpravil in ugotovil, da zahtevane dokumente iz 1. točke izpodbijane odločbe predstavljajo popis zadeve 260-3/2018 ter dokumenti, vodeni v navedeni zadevi, od zaporedne številke 1 do 25.

 

Ker organ ni izrecno navedel, dostop do katerega zahtevanega dokumenta je zavrnil po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira), je IP v tem delu postopek dopolnil in ugotovil, da dokument, št. 260-3/2018/1, po vsebini predstavlja odstop prijave domnevne kršitve nezakonite obdelave osebnih podatkov s prilogami. V zvezi s tem dokumentom (in prilogami k dokumentu) je IP sledil navedbam organa, da je zatrjevana izjema izpolnjena. Tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Četrti odstavek 118. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr. in 10/17; v nadaljnjem besedilu ZNPPol) določa, da če policija že vnaprej zagotavlja anonimnost prijavitelja ali če prijavitelj to zahteva, se njegovi osebni podatki ne razkrijejo, ne glede na določbo drugega odstavka tega člena. Podatki se smejo razkriti le na podlagi odredbe sodišča. Prav tako 3. člen Pravilnika o notranji varnosti v policiji (Uradni list RS, št. 67/14) določa, da policija zagotavlja anonimnost prijavitelja odklonskega pojava ali ravnanja uslužbenca policije. V konkretnem primeru ni dvoma, da je prijavitelj želel ostati anonimen, saj iz spisovne dokumentacije izhaja, da prijavitelj pričakuje anonimnost. Pri presoji dopustnosti razkritja zahtevanih dokumentov je tako pomembno, da je nezmožnost določljivosti prijavitelja absolutna. IP je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da bi bilo mogoče s prejetjem dokumenta, št. 260-3/2018/1 in njegovih prilog, sorazmerno enostavno, hitro in določno identificirati prijavitelja. Določbo o tajnosti vira prijave je nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[1], ki ureja t.i. institut delnega dostopa, pri čemer je IP ugotovil, da je delni dostop do navedenega dokumenta mogoč na način, da organ v dopisu prekrije ime in priimek prijavitelja v zadevi ter ime in priimek prijavitelja, njegovo delovno mesto in kraj delovnega mesta v prvem odstavku dopisa. Zaradi visoke koncentracije osebnih podatkov, prepletanja dogodkov in opisovanja okoliščin, ki bi vodili k identifikaciji prijavitelja, izvedba delnega dostopa pri konkretnih prilogah k dokumentu ni mogoča. Izjema varovanja tajnosti vira je izpolnjena tudi pri dokumentu, št. 260-3/2018/4, kjer mora organ iz dokumenta izločiti ime in priimek prijavitelja v zadevi ter dogodek in datum dogodka v drugi vrstici dopisa ter pri dokumentu, št. 260-3/2018/23, kjer mora organ prekriti zadnji stavek v prvem odstavku dopisa v celoti. V primerljivi zadevi v zvezi z varovanjem tajnosti vira se je izreklo tudi sodišče, med drugim v sodbi, št. II U456/2016.

 

V zvezi s preostalimi dokumenti zadeve (od zap. št. 2 do 25) IP navedbam organa o obstoju izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa) ni sledil. Po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in (2) razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

 

IP je v primerljivih zadevah že večkrat ugotovil, da pri dokumentih, ki so nastali v pritožbenem postopku zoper delo policista, ne gre za navedeno izjemo, med drugim v odločbah, št. 090-170/2016/2 z dne 20. 10. 2016, 090-170/2014/3 z dne 6. 11. 2014, 090-156/2010/9 z dne 30. 9. 2010 in 090-1/2015/3 z dne 4. 2. 2015. Tudi tokrat je IP sledil utečeni praksi in ocenil, da zahtevani dokumenti niso dokumenti, ki so istovrstni primerom, ki se v teoriji navajajo kot podatki, sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem. Organ je zahtevane dokumente pridobil ali sestavil v notranje varnostnem postopku, ki je bil začet na podlagi prijave o domnevnih kršitvah nezakonite obdelave osebnih podatkov. Gre torej za dokumente v zvezi z obravnavanjem in preiskovanjem navedb iz te prijave, ki se nanašajo na delo konkretnega policista. Notranje varnostni postopek kot pritožbeni postopek zoper delo policista ne more predstavljati »notranje politike« organa. Zagotavljanje notranje varnosti v policiji je naloga policije, ki jo predpisuje zakon. Kot določa 31. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16 in 77/17) policija skrbi za notranjo varnost z notranjevarnostnimi postopki tako, da preprečuje, odkriva, ocenjuje in analizira možna tveganja, ki ogrožajo notranjo varnost policije, preverja, ocenjuje ter izvaja ukrepe za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot. Policija skrbi za organizacijsko integriteto in osebnostno integriteto zaposlenih. Policija ima svoj kodeks etike. Notranja varnost v policiji je stanje, ki omogoča zakonito, strokovno in nemoteno izvajanje policijskih nalog, varnost uslužbencev policije, varno uporabo tehničnih sredstev in opreme ter objektov, prostorov in okolišev. Vrste in način izvajanja postopkov in ukrepov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije. Notranja varnost je temelj, s katerim se spodbuja in krepi razvoj potrebnih ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in kaznovanje odklonskih ravnanj v policiji. Ustrezno odzivanje policije ob ravnanjih, ki imajo znake kaznivih dejanj, prekrškov ali kršitve delovne discipline, ne more predstavljati ravnanj v zvezi z notranjim delovanjem. Z notranjevarnostnimi postopki se namreč vzpostavlja zakonito in strokovno delo policije, ki je temelj demokratične družbe. Glede na navedeno je IP ugotovil, da pri obravnavanih dokumentih ni izpolnjen (že) prvi pogoj izjeme notranjega delovanja organa. Hkrati pa ni izpolnjen niti drugi pogoj, saj organ nastanek motenj pri delovanju ni v ničemer konkretiziral, niti se ni opredelil, razkritje konkretno katerih dokumentov bi povzročilo motnje.

 

Organ se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov skliceval tudi na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[2], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Ta v točki 1(c) določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je (med drugim) potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, pri čemer pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago v smislu navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja 9. člen ZVOP-1. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. IP ni znana zakonska podlaga, ki bi to omogočala, zato je odločil, da se kot varovani osebni podatki in podatki, ki bi ogrozili njihovo zaupnost, izločijo: v dokumentu, št. 260-3/2018/2, ime in priimek, rojstni datum, naslov prebivališča in državljanstvo dveh posameznikov, katerih osebni podatki naj bi se obdelovali v informacijskem sistemu; v dokumentu, št. 260-3/2018/3 (samo dopis brez prilog), imeni in priimka posameznikov ter njuna rojstna datuma; v vabilu, št. 260-3/2018/5 (3B1-07), imeni in priimka posameznikov, katerih osebni podatki naj bi se obdelovali v informacijskem sistemu; v dokumentu, št. 260-3/2018/6, oba priimka posameznikov in navedbo dogodka z datumom v opisu zadeve, celotno navedbo dogodka z datumom in krajem v prvem stavku dopisa, imeni in priimka posameznikov in njuna rojstna datuma v drugem stavku dopisa, v prvi alineji dopisa celotno besedilo za besedo »preiskavo« ter v drugi alineji imeni in priimka preiskovanih oseb; v vabilu, št. 260-3/2018/14 (3B1-07), ime, priimek in naslov prejemnika vabila ter odredbo o vročitvi; v dokumentu, št. 260-3/2018/16, priimka dveh posameznikov, dogodek in datum dogodka v opisu zadeve ter prvi, drugi in tretji odstavek v celoti zaradi prepletanja varovanih osebnih podatkov; v uradnem zaznamku, št. 260-3/2018/18, imeni in priimka dveh posameznikov v opisu zadeve, lastnoročni podpis fizične osebe ter drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek v celoti, ker gre za osebno izjavo posameznika pred uradno osebo Policijske uprave …, v kateri posameznik po spominu opisuje osebna dejstva in okoliščine, lastna ravnanja in razmerja z drugimi osebami, iz izjave pa ni mogoče izločiti zgolj identifikacijskih podatkov posameznika, saj je na podlagi večine navedb možno posredno določiti posameznika; v dokumentu, št. 260-3/2018/19, oba priimka v opisu zadeve, oba priimka v prvem odstavku dopisa, ime in priimek posameznika v drugem odstavku dopisa ter besedilo v oklepaju zaradi prepletanja varovanih osebnih podatkov; v dokumentu, št. 260-3/2018/20, oba priimka v opisu zadeve; v dokumentu, št. 260-3/2018/23, ime in priimek posameznika v opisu zadeve in predzadnjem odstavku dopisa, v prvem stavku dopisa besedilo za besedo »vpoglede« do pike ter celotno besedilo, zapisano v prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti alineji dopisa zaradi prepletanja varovanih podatkov; v dokumentu, št. 260-3/2018/24, ime in priimek posameznika v opisu zadeve in celotno besedilo zapisano v vseh alinejah dopisa zaradi prepletanja varovanih osebnih podatkov in podatkov, ki bi ogrozili njihovo zaupnost. Prav tako mora organ v popisu zadeve, št. 260-3/2018, izločiti ime in priimek posameznika pri naslovu zadeve, vsa imena in priimke vseh oseb v kategoriji »Naslov« pod zaporednimi številkami 1, 4, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 14, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, celoten zapis v kategoriji »Naslov« pod zaporednima številkama 6 in 22 ter celoten zapis v kategoriji »Subjekt« pod zaporednimi številkami 14, 15 in 25. Zaradi prepletanja osebnih podatkov, podatkov, ki bi ogrozili njihovo zaupnost in visoke koncentracije le-teh, je IP odločil, da delni dostop do dokumenta, št. 260-3/2018/22 ni mogoč, zato je dostop zavrnil v celoti. Prav tako delni dostop pod pogoji iz 7. člena ZDIJZ ni izvedljiv pri računalniškem izpisu dnevnikov sledljivosti, zaradi česar je treba v celoti zavrniti dostop do obeh prilog k dopisu, št. 260-3/2018/3.

 

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, pa lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je tako ugotovil, da imena in priimki javnih uslužbencev, ki so izvajali svoje naloge in so v zahtevanih dokumentih navedeni v kontekstu opravljanja svojih nalog iz delovnega razmerja, niso varovani osebni podatki. Ti osebni podatki so na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopni. Enako velja za ime in priimek policista, ki mu je bila očitana kršitev nezakonite obdelave osebnih podatkov med izvajanjem nalog in pooblastil, ki jih je imel kot policist. Informacija je v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in kot taka prosto dostopna. ZDIJZ vsebuje izjeme, ki pomenijo pomemben poseg v posameznikovo informacijsko zasebnost, zato mora javni uslužbenec (oz. funkcionar) dopustiti tiste meje posega v njegovo informacijsko zasebnost, ki jih je zakonodajalec določil z namenom preglednosti porabe javnih sredstev ali v zvezi z delovnim razmerjem (oz. izvajanjem javne funkcije). Organ je v izpodbijani odločbi sicer navedel, da je treba v zvezi z osebnimi podatki policistov in drugih javnih uslužbencev upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa se ni opredelil, ali v zahtevanih dokumentih taki podatki sploh obstajajo ali ne. Navedeno kršitev postopka organa je IP odpravil in ugotovil, da po tej »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca (ali funkcionarja), ampak le tisti, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. z opravljanjem javne funkcije. Kadar organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zato je IP odločil, da mora organ v dokumentih, ki so po svoji vsebini uradni zaznamki o zbranih obvestilih, poleg imen in priimkov dveh posameznikov v opisu zadev, katerih osebni podatki naj bi se obdelovali v informacijskem sistemu, in predstavljajo varovane osebne podatke fizičnih oseb, izločiti tudi tiste odstavke v posameznih dokumentih, kjer gre za osebne izjave posameznikov pred uradno osebo PU … Vsebina izjave namreč nima neposredne zveze z delovnim razmerjem, pač pa ima to zvezo le dejstvo, da je šlo za zaslišanje v zvezi z notranjo obdelavo osebnih podatkov. V izjavi posameznik po spominu opisuje osebna dejstva in okoliščine, lastna ravnanja in razmerja z drugimi osebami. To pa so njegovi osebni podatki, za razkritje katerih ni pravne podlage. Iz izjave tudi ni mogoče izločiti zgolj identifikacijskih podatkov posameznika, saj je na podlagi večine navedb možno posredno določiti posameznika. Poleg tega so v izjavi navedeni tudi varovanih osebni podatki drugih oseb. Zaradi posredne zveze z delovnim razmerjem javnega uslužbenca razkrivanje teh podatkov ni mogoče na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je IP ugotovil, da je izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pri dostopu do zahtevanih dokumentov podana v sledečih delih: dokument, št. 260-3/2018/7, drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek v celoti; dokument, št. 260-3/2018/8, drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek v celoti; dokument, št. 260-3/2018/10, drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek v celoti; dokument, št. 260-3/2018/11, drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek v celoti; dokument, št. 260-3/2018/12, drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek v celoti ter imena, priimki in lastnoročni podpisi posameznikov v zaključku dokumenta (razen podpisnika, ki je sestavil dokument); dokument, št. 260-3/2018/13, drugi, tretji, četrti in peti odstavek v celoti; dokument, št. 260-3/2018/15 (3B1-07), drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek v celoti kot tudi dodatno pojasnilo po e-pošti, kjer gre prav tako za osebno izjavo posameznika; dokument, št. 260-3/2018/17 skupaj s prilogo v celoti kot tudi dokument, št. 260-3/2018/21, v celoti, saj gre za osebne izjave, ki spadajo med varovane osebne podatke. Ker komunikacija preko interne elektronske pošte ali interne telefonske linije ni obvezni sestavni del delovnega razmerja javnih uslužbencev pri organu, je organ dolžan v dokumentu, št. 260-3/2018/2, izločiti telefonski številki, navedeni v zaključnem stavku dopisa, ter v elektronskem sporočilu pod št. 260-3/2018/5 imena in priimke posameznikov, navedenih v glavi e-sporočila (kategorija: za in kategorija: Kp). V vsebini navedenega elektronskega sporočila mora izločiti tudi priimek posameznika, saj podatek ni v neposredni povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

 

Ker dokument, št. 260-3/2018/9, ne vsebuje nobenih osebnih podatkov (ali drugih izjem od prostega dostopa), se prosilcu razkrije v celoti.

 

Ker pri dostopu do lastnih vlog, vloženih pri organu, ne bi bil varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ, se dostop do dokumenta, št. 260-3/2018/25, zavrne v celoti (tako tudi npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011).

 

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na osebne okoliščine prosilca, so neutemeljene. V postopkih po ZDIJZ je namreč treba omogočiti dostop do informacij vsakomur brez diskriminacije, s čimer se varuje načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). To pomeni, da ZDIJZ med prosilci ne dela razlik zaradi njihovega statusa ali položaja in ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilec v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičen do zahtevane informacije kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. IP je zato v pritožbenem postopku vsebinsko presodil le, ali zahtevane informacije ne vsebuje izjem iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ali so zaradi tega prosto dostopne vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.

 

IP je zaključil, da odločitev organa v izpodbijani odločbi, upoštevajoč pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (izjema notranjega delovanja pri zahtevani dokumentaciji ne obstaja), zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v 1. točki izreka odpravil v celoti in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede podatkov, ki jih mora organ prekriti zaradi varstva izjeme osebnih podatkov ali varovanja tajnosti vira, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ).

[2] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016).