Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.03.2020
Naslov: prosilec - Osnovna šola Vide Pregarc
Številka: 090-32/2020
Kategorija: Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje določene dokumentacije v zvezi z izvajanjem poletnih šol v naravi, med drugim tudi plačilne liste učiteljev, ki so to dejavnost izvajali. Organ je prosilcu delno ugodil, pri čemer mu je na plačilnih listah prekril vse podatke, razen višino zneska, ki je predstavljal plačilo konkretnemu izvajalcu. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da bi moral organ omogočiti (delni) dostop do plačilnih list z imenom in priimkom učitelja kot javnega uslužbenca. Po vsebinskem pregledu zahtevanih plačilnih list je IP ugotovil, da vsebujejo osebne podatke javnih uslužbencev, ki niso varovani, zato je odobril dostop do njih. Nevarovani osebni podatki na konkretnih plačilnih listah so: ime in priimek, naziv funkcije, plačni razred, osnovna bruto plača, skupaj bruto v breme delodajalca (tudi za pretekli mesec), obračun rednega dela v bruto zneskih, obračun letnega dopusta v bruto zneskih, drugi dodatki (npr. čas stalne pripravljenosti, ure razredništva, pov./zm. pedag. obveznost, delo preko polnega delovnega časa, interesne dejavnosti, NPZ, nadomeščanja, DSP) v bruto zneskih (če iz njih ni razviden dodatek za delovno dobo), izplačilo za nadomestilo stroškov prehrane na delu in prevoza na delo v bruto in neto znesku, izplačilo za terensko delo v bruto znesku, druga izplačila (PN 296, PN 303, PN 308, PN 359, PN 346) v bruto zneskih, skupno povračilo stroškov v bruto zneskih in znesek, ki je bil vplačan kot skupna premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. IP je tako pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, da mu posreduje zahtevane plačilne liste, pri čemer je moral na njih prekriti varovane osebne podatke.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-32/2020/6

Datum: 11. 3. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 24. 1. 2020, zoper odločbo Osnovne šole Vide Pregarc, Bazoviška ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 6030-6/2020 z dne 10. 1. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 24. 1. 2020 zoper odločbo Osnovne šole Vide Pregarc, št. 6030-6/2020 z dne 10. 1. 2020, se ugodi in se 2. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi v celoti, 3. točka izreka pa v delu, ki se nanaša na računovodske izpise, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati:
  1. obračun plače za mesec 6/2019 za javnega uslužbenca …, pri čemer je dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
  • davčno številko imenovanega in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • podatke o posameznih odtegljajih (K020) in skupnih (Z310),
  • vse podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače,
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznika,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, ter znesek minimalne in dodatne premije,
  • podatek o delovni dobi za minulo delo na dan 30. 6. 2019,
  • vse podatke o dohodnini;
  1. obračun plače za mesec 6/2019 in mesec 6/2018 za javnega uslužbenca …, pri čemer je dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
  • davčno številko imenovanega in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • podatke o posameznih odtegljajih (K020, K040) in skupnih (Z310),
  • vse podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače,
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznika,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, ter znesek minimalne in dodatne premije,
  • podatek o delovni dobi za minulo delo na dan 30. 6. 2019 oz. na dan 30. 6. 2018,
  • vse podatke o dohodnini;
  1. obračun plače za mesec 6/2019 za javno uslužbenko …, pri čemer je dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
  • davčno številko imenovane in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • podatke o posameznih odtegljajih (K020, K040) in skupnih (Z310),
  • vse podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače,
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznice,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznica uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, ter znesek minimalne in dodatne premije,
  • podatek o delovni dobi za minulo delo na dan 30. 6. 2019,
  • vse podatke o dohodnini;
  1. obračun plače za mesec 6/2019 in mesec 6/2018 za javno uslužbenko …, pri čemer je dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
  • davčno številko imenovane in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • podatke o posameznih odtegljajih (K020, K040) in skupnih (Z310),
  • vse podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače,
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznice,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznica uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, ter znesek minimalne in dodatne premije,
  • podatek o delovni dobi za minulo delo na dan 30. 6. 2019 oz. 30.6. 2018,
  • vse podatke o dohodnini;
  1. obračun plače za mesec 6/2019 in mesec 6/2018 za javno uslužbenko …, pri čemer je dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
  • davčno številko imenovane in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • podatke o posameznih odtegljajih (K900) in skupnih (Z310),
  • vse podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače,
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznice,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznica uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, ter znesek minimalne in dodatne premije,
  • podatek o delovni dobi za minulo delo na dan 30. 6. 2019 oz. 30. 6. 2018,
  • vse podatke o dohodnini;
  1. obračun plače za mesec 6/2018 za javno uslužbenko …, pri čemer je dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
  • davčno številko imenovane in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • podatke o posameznih odtegljajih (K020) in skupnih (Z310),
  • vse podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače,
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznice,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznica uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, ter znesek minimalne in dodatne premije,
  • podatek o delovni dobi za minulo delo na dan 30. 6. 2018,
  • vse podatke o dohodnini;
  1. obračun plače za mesec 6/2018 za javno uslužbenko …, pri čemer je dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
  • davčno številko imenovane in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • podatke o posameznih odtegljajih (K900) in skupnih (Z310),
  • podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače,
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznice,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznica uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, ter znesek minimalne in dodatne premije,
  • podatek o delovni dobi za minulo delo na dan 30. 6. 2018,
  • vse podatke o dohodnini;
  1. obračun plače za mesec 6/2018 za javno uslužbenko …, pri čemer je dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
  • davčno številko imenovane in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • podatke o posameznih odtegljajih (K040) in skupnih (Z310),
  • vse podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače,
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznice,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznica uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, ter znesek minimalne in dodatne premije,
  • podatek o delovni dobi za minulo delo na dan 30. 6. 2018,
  • vse podatke o dohodnini.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 13. 12. 2019 od organa zahteval posredovanje elektronskih kopij sledečih dokumentov:

  1. specifikacijo obračuna stroškov letnih šol v naravi (Terme Čatež) v letih 2018 in 2019,
  2. vzorec izdanega računa staršem za navedeni šoli v naravi,
  3. vse pisne dogovore,
  4. računovodske izpise (plačne liste), iz katerih bo razvidno plačilo učiteljem za njihovo izvajanje navedenih letnih šol v naravi,
  5. urnike.

Prosilec je še navedel, da so dokumenti lahko v črno belih kopijah brez varovanih osebnih podatkov.

 

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo, št. 6030-6/2020 z dne 10. 1. 2020. Zahtevo prosilca je v delu, ki se nanaša na plačilne liste, zavrnil (2. točka izreka), v 3. točki izreka pa odločil, da se mu v elektronski obliki posredujejo specifikacija obračuna stroškov, vzorec računa, pisne dogovore, računovodske izpise (plačilne liste), urniki – vse brez varovanih osebnih podatkov. Organ je namreč ugotovil, da plačilne liste, natančni urniki zaposlenih in vzorci izdanih računov vsebujejo podatke, katerih razkritje bi, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). Pri naštetih zahtevanih dokumentih je organ zato izvedel delni dostop. Na plačilnih listah je prekril vse osebne podatke, za katere je štel, da niso predmet zahteve.

 

Prosilec je 24. 1. 2020 zoper odločbo organa, št. 6030-6/2020 z dne 10. 1. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo zaradi neupravičene zavrnitve dostopa do podatkov na plačnih listih, ki ne veljajo za varovane. Ker so plače javnih uslužbencev javne, je prosilec menil, da je organ neupravičeno zavrnil dostop do njihovih imen in priimkov, do naziva funkcije, številk pogodb o zaposlitvi, osnovni bruto plači, obračunu rednega dela v bruto zneskih, drugih dodatkih v bruto zneskih (če iz njih ni razviden dodatek za delovno dobo), drugih dohodkih iz delovnega razmerja v bruto zneskih, izplačilu za nadomestilo stroškov prehrane na delu in prevoza na delo v bruto in neto znesku ter skupnem povračilu stroškov in o bruto znesku, ki je bil vplačan kot premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Opozoril je, da je o tem v preteklosti že odločal tudi IP. Prosilec je še dodal, da iz prejetih dokumentov izhaja, da mu je organ posredoval le dva primera računov staršem za izvedeno šolo v naravi v letu 2019, za leto 2018 pa ni posredoval nobenega računa.

 

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom, št. 092-11/2020/2 z dne 28. 1. 2020. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 092-108/2020 z dne 12. 2. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja in ugotavljanja vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je IP 27. 2. 2020 pri organu opravil ogled brez prisotnosti strank, t.i. ogled in camera, in o tem sestavil zapisnik, št. 090-32/2020/4. Na vprašanje IP v zvezi s posredovanjem izdanih računov (točka 2 zahteve), je organ pojasnil, da je pri posredovanju spregledal izdane račune za leto 2018. Organ ni imel zadržkov za posredovanje, razen varovanih osebnih podatkov.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V zadevi ni sporno, da organ kot javni zavod skladno z določbo 2. člena ZSPJS[1] sodi v javni sektor, njegovi zaposleni pa so javni uslužbenci.

 

Iz pritožbe izhaja, da se prosilec ni strinjal z odločitvijo organa iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe oz. iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na računovodske izpise (plačilne liste), saj je organ prekril tudi podatke, ki niso varovani. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do plačilnih list s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), pri čemer je kot zahtevano informacijo štel zgolj podatek o plačilu učiteljem za njihovo izvajanje navedenih šol v naravi. Prosilcu je omogočil dostop do navedenega podatka na posamezni plačilni listi, prekril pa vse ostale osebne podatke, vključno z imenom in priimkom javnega uslužbenca.

 

Prosilec se je sicer pritožil tudi zaradi dejstva, da mu organ za leto 2018 ni posredoval nobenega računa, čeprav je v izpodbijani odločbi navedel, da je zahtevi v točki 2 v celoti ugodil. Prosilec je navedel, da mu je organ posredoval le dva računa staršem za izvedeno šolo v naravi v letu 2019. Iz 27. člena ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico do pritožbe (le) zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil in zoper sklep, s katerim je zahtevo zavrgel. Izjemoma je dopustna pritožba zoper ugodilno odločbo, če gre za primer iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ (tj. kadar prosilec meni, da prejeta informacij ni informacija, ki jo je zahteval). V obravnavanem primeru ni šlo za tak primer oz. iz pritožbenih navedb ni izhajalo, da bi šlo za tak primer, zato odločanje v tem delu ni predmet tega pritožbenega postopka. Prosilec je že v pritožbi pojasnil, da je dokumente v zvezi z točko 2 zahteve, ki se nanašajo na leto 2019 prejel, kasneje (tj. 6. 3. 2020) pa je organ po elektronski poti na prosilčev elektronski naslov posredoval še dokumente, ki se nanašajo na leto 2018 (tako elektronsko sporočilo z dne 6. 3. 2020).

 

Ker je izrek izpodbijane odločbe nejasen oz. v nasprotju z obrazložitvijo – ni jasno, katere podatke je organ prekril, ker so varovani in katere, ker jih ni štel za predmet zahteve – je IP na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil in te pomanjkljivosti odpravil, kot sledi.

 

IP se ne strinja z organom, da je predmet točke 4 zahteve goli podatek o plačilu učiteljem za njihovo izvajanje navedenih šol v naravi, (ki ga je organ prosilcu sicer posredoval). Po dolgoletni praksi IP je treba v postopku po ZDIJZ upoštevati načelo varstva pravic prava neuke stranke po 7. členu ZUP, zahtevo prosilca obravnavati široko in mu pri tem nuditi vso potrebno pomoč. Zato bi moral biti organ pozoren, da navedb prosilca, ki se nanašajo na iskani dokument, ne šteje za predmet zahteve, ampak za opis informacije, ki omogoča določljivost zahtevanega dokumenta. Ker je prosilec zahteval določene informacije za leto 2018 in 2019, je IP njegov pripis »iz katerih bo razvidno plačilo učiteljem za njihovo izvajanje navedenih letnih šol v naravi« štel kot natančnejšo opredelitev, katere plačilne liste v navedenih letih je želel prejeti (tj. tiste, na katerih je tudi podatek o plačilu za izvajanje letnih šol v naravi v letih 2018 in 2019). Če tega pripisa ne bi bilo, bi se njegova zahteva lahko brala kot zahteva za dostop do vseh plačilnih list v letih 2018 in 2019 (tj. vseh 24 za posameznega učitelja-izvajalca). Da je prosilec dejansko zahteval dostop do konkretnih plačilnih list, izhaja tudi iz pritožbe. Tako je IP skupaj z organom na ogledu in camera kot predmet točke 4 zahteve identificiral 11 plačilnih list učiteljev (izvajalcev letnih šol v naravi) za tiste mesece, ko so za to izvajanje tudi prejeli plačilo.

 

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je pri sklicevanju na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) spregledal, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[2]. Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je moč ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4(1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Tako ni dvoma, da podatki, vsebovani v obračunih plač, izpolnjujejo merila za osebni podatek.

 

IP je po vsebinskem pregledu dokumentov, ki so predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, ugotovil, da plačilne liste vsebujejo sledeče osebne podatke javnih uslužbencev: ime in priimek, davčno številko, naslov stalnega prebivališča, naziv funkcije, plačni razred, osnovno plačo (bruto znesek), osnovno plačo za krajši delovni čas (bruto znesek), skupaj bruto v breme delodajalca (tudi za pretekli mesec), obračun rednega dela, letnega dopusta, praznika (bruto in neto zneski), dodatek za delovno dobo (v odstotku, bruto in neto zneski), specifikacijo posameznih dodatkov (bruto in neto zneski), neto plačo, stroške za prehrano na delu, prevoz na delo in druge stroške (bruto in neto zneski), nadomestilo za terensko delo (bruto in neto zneski), druga izplačila (kot npr. PN 296, PN 303, PN 308, PN 359, PN 346 v bruto in neto zneskih), skupaj povračilo stroškov (bruto in neto zneski), zneske posameznih in skupnih odtegljajev (neto), obračun davkov in prispevkov od plače (neto in bruto zneski), podatek o TRR računu, podatek o znesku izplačila na TRR, premijski razred, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (minimalna, dodatna in skupna), podatek o delovni dobi za minulo delo, podatki o dohodnini (splošna olajšava, osnova za dohodnino, prispevki na plače, odstotek, osnova, znesek, strošek plače).

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavljata ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

 

Prvi odstavek 38. člena ZSPJS v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju določa, da so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Po šestem odstavku navedenega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni tudi individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Pri tem ni dvoma, da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih 38. člen ZSPJS določa (tako npr. sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011). Poleg ZSPJS pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada) dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

 

IP je tako ugotovil, da na zahtevanih plačilnih listah niso varovani podatki o imenu in priimku, o nazivu funkcije, o plačnem razredu, o osnovni bruto plači, o skupaj bruto v breme delodajalca (tudi za pretekli mesec), o obračunu rednega dela v bruto zneskih, o obračunu letnega dopusta v bruto zneskih, o drugih dodatkih (npr. čas stalne pripravljenosti, ure razredništva, pov./zm. pedag. obveznost, delo preko polnega delovnega časa, interesne dejavnosti, NPZ, nadomeščanja, DSP) v bruto zneskih (če iz njih ni razviden dodatek za delovno dobo), o izplačilu za nadomestilo stroškov prehrane na delu in prevoza na delo v bruto in neto znesku, o izplačilu za terensko delo v bruto znesku, o drugih izplačilih (PN 296, PN 303, PN 308, PN 359, PN 346) v bruto zneskih, o skupnem povračilu stroškov v bruto zneskih in o znesku, ki je bil vplačan kot skupna premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kot že obrazloženo, pri vseh navedenih podatkih ZSPJS ali ZDIJZ določata, da so javni. ZSPJS tako določa, da so določeni deli plač v javnem sektorju javni, kar vse izhaja iz vsebine 38. člena ZSPJS; ZDIJZ pa v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, da so javni podatki o porabi javnih sredstev kot tudi podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. IP dodaja, da podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane na delu in prevoza na delo, kjer je bruto znesek enak neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo.

 

Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zato je IP odločil, da mora organ na plačilnih listah prekriti podatke o davčni številki posameznika, o naslovu stalnega prebivališča, o dodatku za delovno dobo, kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek, vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo, vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo, podatek o skupni neto plači in podatke o končnem izplačilu na transakcijski račun posameznika, podatke o morebitnih posameznih in skupnih odtegljajih (administrativne prepovedi, razne članarine ali druge osebne obveznosti), vse podatke o obračunanih davkih in prispevkih iz bruto plače, podatek o številki transakcijskega računa posameznika, podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, znesek minimalne in dodatne premije, podatek o delovni dobi za minulo delo ter vse podatke o dohodnini. Vsi našteti podatki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega javnega uslužbenca oz. bi prekomerno posegli v njegovo zasebnost, zato so varovani. Podatki o dohodnini so odvisni (tudi) od osebnih okoliščin posameznika in izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, uvrstitev v skupen dohodninski razred, ki je odvisen od vseh prejemkov posameznika, ne le od višine plače ipd.). IP zato poudarja, da so podatki o neto zneskih izplačil varovani, razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov.

 

Ker so podatki, ki jih je zahteval prosilec, absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. ZSPJS namreč določa, da so določeni deli plač v javnem sektorju javni, kar vse izhaja iz vsebine 38. člena ZSPJS.

 

IP je zaključil, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, zato je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil ter sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronske kopije plačilnih list, na katerih je dolžan prekriti varovane osebne podatke.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18; ZSPJS).

[2] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list Evropske unije, št. L 127, 23. 5. 2018).