Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 31.08.2020
Naslov: prosilec - Osnovna šola Stražišče Kranj
Številka: 090-159/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumenta s 17 prilogami. Organ je zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval dokument z vsemi prilogami, s katerimi je še razpolagal. Prosilec se je pritožil glede prilog, ki mu jih organ ni posredoval, oz. mu jih ni posredoval v celoti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki jih je še hranil, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-159/2020/4

Datum:  31. 8. 2020


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … z dne 8. 7. 2020, zoper odločitev Osnovne šole Stražišče Kranj, Šolska ulica 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), z dne 7. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 7. 7. 2020 zoper odločitev Osnovne šole Stražišče Kranj z dne 7. 7. 2020, se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 20. 6. 2020 od organa zahteval, da mu po e-pošti posreduje dokument št. 061-11/2016 z dne 8. 8. 2016 z vsemi 17 prilogami, ki ga je organ posredoval Inšpektoratu RS za šolstvo in šport. Če so v dokumentu varovani podatki, jih lahko organ prekrije.

 

Organ je dne 30. 6. 2020 prosilcu posredoval zahtevane informacije, razen prilog pod št. 7, 8 in 9, ki jih organ ne hrani (reklamne ponudbe različnih ponudnikov šol v naravi in inf. izračun cene prevoza).

 

Zoper odločitev organa je prosilec dne 1. 7. 2020 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov. Zahteval je dokument z vsemi prilogami, organ pa mu prilog št 7, 8 in 9 ni posredoval. Prav tako ugotavlja, da mu je organ posredoval prazno prilogo št. 17. Iz vsebine posredovane dokumentacije izhaja, da naj bi priloga 17 vsebovala Tabele z izračunom prispevka staršev.

 

IP je pritožbo prosilca odstopil organu z dopisom št. 092-54/2020-2 z dne 2. 7. 2020, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki prosilcu daje možnost, da če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko od organa zahteva, da mu omogoči seznanitev z navedeno informacijo javnega značaja.

 

Organ je prosilcu dne 7. 7. 2020 poslal dopis, kjer je znova pojasnil, da s prilogami 7, 8 in 9 ne razpolaga, poslal pa je primer ponudb iz leta 2016. Prav tako je prosilcu posredoval še izpolnjeno tabelo iz priloge 17.

 

Prosilec je dne 8. 7. 2020 pri IP vložil novo pritožbo, v kateri je navedel, da mu organ še vedno ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov. Navedel je, da je organ poslal prilogi 8 in 9 ter eno izpolnjeno tabelo (priloga 17), čeprav v dokumentu piše, da organ prilaga tabele (in ne tabelo), kar nakazuje na dejstvo, da naj bi bilo tabel več. Prosilec predlaga, da IP ugotovi resnično dejansko stanje glede dokumentacije, ki jo je šola poslala inšpektoratu ter da se opredeli do pravilnosti ravnanja organa, ki izjavlja, da ne hrani dela gradiva (priloga 7), ki ga je poslal inšpektoratu). Prosilec je v zaključku še dodal, da je isti dokument zahteval tudi od Inšpektorata za šolstvo in šport, ki naj z njim tudi ne bi več razpolagal v celoti.

 

IP je pritožbo prosilca odstopil organu dne 14. 7. 2020 z dopisom št. 092-65/20202/2, organ pa je  pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-4/2020 z dne 17. 7. 2020. Ob odstopu je navedel, da priloge št. 7 ne hrani več ter da je bil inšpekcijski postopek uveden v letu 2016, da je bil že pravnomočno zaključen in da so bili vsi predlagani ukrepi izvedeni ter realizirani.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da predmet presoje v konkretnem primeru ni odločba organa, saj je organ prosilcu, skladno s prvim odstavkom 22. člena ZDIJZ, ugodil. IP je posledično, glede na pritožbene navedbe prosilca, presojal, ali je organ prosilcu dejansko posredoval vse zahtevane informacije.

 

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo  državni  organi,  organi  lokalnih  skupnosti,  javne  agencije,  javni  skladi  in  druge  osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

 

V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Osnovno šolo Stražišče Kranj, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj kot javni zavod sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali organ razpolaga tudi s prilogami 7, 8, 9 in 17 dopisa št. 061-11/2016 z dne 8. 8. 2016, ki ga je organ posredoval na Inšpektorat RS za šolstvo in šport.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP dne 27. 8. 2020 pri organu opravil ogled in camera. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

 

IP je na ogledu vpogledal v celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca. V zvezi z dokumentacijo je organ pojasnil, da je prosilcu poslal vse dokumente, ki jih hrani v svoji dokumentaciji in se nanašajo na njegovo zahtevo. Glede priloge 7 je organ pojasnil, da je leta 2016, ko je nastal predmetni dopis, imel letake, brošure in različne izpise s spletnih strani organizatorjev šol v naravi, ki jih je najverjetneje priložil predmetnemu dopisu, vendar jih sedaj ne hrani več, z izjemo tistega, ki ga je prosilcu že posredoval. Glede priloge 8 in 9 je organ povedal, da je prosilcu posredoval vse dokumente, ki jih glede teh prilog še hrani v svoji dokumentaciji. Glede priloge 17 pa je dodatno povedal, da je v dokumentaciji shranil le eno od tabel, kot vzorec za izračun, ostalih tabel pa ne hrani več.

 

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ta z dodatnimi dokumenti iz zahtevanih prilog, ne razpolaga. Iz celotne dokumentacije je namreč razvidno, da je organ večkrat vpogledal v svojo dokumentacijo in prosilcu poslal vse, s čimer je v zvezi z njegovo zahtevo razpolagal. Inšpekcijski postopek, na katerega se je dokumentacija nanašala, je bil uveden leta 2016, organ pa je ob odstopu pritožbe pojasnil, da je postopek pravnomočno zaključen in da so bili vsi ukrepi izvedeni ter realizirani. IP posledično ni zaznam nobenega suma, da organ morda hrani dokumente iz postopkov izpred več let, ki jih prosilcu ne bi želel posredovati. Tudi iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da gre za starejšo dokumentacijo, saj jo je prosilec želel pridobiti tudi od Inšpektorata za šolstvo in šport, vendar jo je tudi ta že uničil v času, ko je bila zadeva prenesena iz tekoče v stalno zbirko, kar je ugotovil tudi IP v pritožbenem postopku št. 090-110/2020. Iz same pritožbene zadeve izhaja, da je organ zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval vse priloge, s katerimi razpolaga. Morda so določene priloge vsebovale več dokumentov, vendar jih organ ne hrani več, zato dodatnih dokumentov, prosilcu tudi ne more posredovati. IP ni pristojen, da bi ugotavljal ali je organ po materialnih predpisih dolžan dokumentacijo hraniti, zato se ni posebej opredelil do pritožbene navedbe prosilca, s katero ta zahteva, da se IP opredeli do pravilnosti ravnanja organa, ki izjavlja, da dokumentacije ne hrani več. IP v pritožbenem postopku po ZDIJZ namreč ne ugotavlja ali je pravilno, da organ dokumentacijo hrani, oz. ali bi organ dokumentacijo moral hraniti, temveč ugotavlja, ali tista dokumentacija, ki jo prosilec zahteva (in s katero organ dejansko razpolaga), predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

Odločitev organa je torej pravilna (organ je prosilcu posredoval vse, s čimer v zvezi z zahtevo prosilca še razpolaga) in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka