Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.09.2017
Naslov: Prosilec - Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj - Vrtec Ceršak
Številka: 090-126/2017
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Stroški
Status: Odobreno


POVZETEK:

 

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je želela prejeti  po elektronski pošti, nekatere pa tudi v tiskani obliki. Organ je ugotovil, da so predmet zahteve zapisniki sej Sveta staršev za obdobje zadnjih pet let. Ker so zahtevani dokumenti vsebovali izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (tj. osebne podatke), je organ prosilki omogočil delni dostop. Pri tem ji je zaračunal fotokopije dokumentov. Prosilka se je pritožila, da ni prejela zahtevanih dokumentov za leto 2017 in da stroški fotokopij ne bi smeli biti obračunani, saj je zapisnike želela prejeti zgolj po elektronski pošti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se je organ pri zavrnitvi dostopa do zapisnikov iz leta 2017 skliceval na neobstoječo izjemo v okviru taksativno naštetih izjem po ZDIJZ, in odločil, da mora organ prosilki posredovati zahtevani dokument v celoti. Pri odmeri stroškov je IP ugotovil, da so bili zaračunani neutemeljeno, zato je 4. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-126/2017/3
Datum: 25. 9. 2017

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka) z dne 13. 6. 2017 zoper odločbo Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj, Mladinska ulica 13, 2212 Šentilj (v nadaljnjem besedilu organ), št. 6009-10/2017-142 z dne 1. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilke z dne 13. 6. 2017 zoper 1. točko izreka odločbe Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj, št. 6009-10/2017-142 z dne 1. 6. 2017, se ugodi in se v delu, ki se nanaša na Zapisnik 2. seje Sveta staršev Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj, ki je bila 1. 3. 2017 ob 18. uri, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati še »Zapisnik 2. seje Sveta staršev Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj, ki je bila 1. 3. 2017 ob 18. uri«.

 

2.    Pritožbi prosilke z dne 13. 6. 2017 zoper 4. točko izreka odločbe Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj, št. 6009-10/2017-142 z dne 1. 6. 2017, se ugodi in se 4. točko izpodbijane odločbe odpravi.

 

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 12. 5. 2017 od organa zahtevala dostop do sledečih dokumentov:
-    kodeks etičnih načel,
-    zapisnike sej Sveta staršev zadnjih pet let ter
-    zapisnike sestankov v vrtcu Ceršak.
Prosilka je 15. 5. 2017 preko elektronske pošte organ obvestila, da organu ne želi povzročati dodatnih stroškov, zato se strinja s tem, da ji navedene dokumente posreduje po elektronski pošti, razen Kodeksa etičnih načel, ki ga želi prejeti tudi v tiskani obliki. Dopisu je priložila zahtevo, v kateri je navedla, da želi prejeti sledeče dokumente:
-    zapisnike sestankov v vrtcu … za zadnjih pet let,
-    zapisnike sej Sveta staršev vrtca … za zadnjih pet let,
-    dokumenti, študije in primerjave, ki jih je ga. … uporabila na sestanku 3. 4. 2017,
-    odgovore na pisne pobude, ki jih je prosilka posredovala preko predstavnice Sveta staršev,
-    dnevni red sestanka 3. 4. 2017,
-    dokument iz Zavoda za šolstvo glede domnevnega izvajanja mobinga staršev nad vzgojiteljicami,
-    dokument, podpisan 18. 4. 2017, ki ga je ravnateljica posredovala inšpektorju Ministrstva za šolstvo, v katerem se je 34 staršev podpisalo, da zavračajo vse prosilkine pobude.

 

Organ je 1. 6. 2017 izdal odločbo, št. 6009-10/2017-142, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil. Organ je v odločbi zapisal, da je po prejeti zahtevi prosilko 15. 5. 2017 pozval na dopolnitev zahteve, saj je prosilka podala zahtevo za pridobitev zapisnikov sestankov v vrtcu … brez natančne opredelitve ter zahtevo za pridobitev zapisnikov Sveta staršev vrtca …, tj. organa, ki ne obstaja. Prosilka je 25. 5. 2017 organu posredovala dopolnitev zahteve in zahtevala zapisnike roditeljskih sestankov v vrtcu …, o čemer je organ že odločil, zato je zahtevo zavrnil. Prav tako je organ zavrnil dostop do Kodeksa etičnih načel, ker je o tem že odločil. Prosilka je vztrajala tudi pri zapisnikih Sveta staršev vrtca … za zadnjih pet let. Ker Svet staršev vrtca … ne obstaja, je organ to zahtevo zavrgel. Organ je v nadaljevanju ugotovil, da so predmet zahteve zapisniki sej Sveta staršev za obdobje zadnjih pet let. Ker je organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (tj. osebne podatke), je odločil, da se le-ti v zahtevanih zapisnikih prekrijejo. Organ je na podlagi 7. člena ZDIJZ izvedel delni dostop do dokumentov tako, da je prekril varovane osebne podatke. V nadaljevanju je organ odločil tudi o stroških posredovanja informacij po ZDIJZ. Na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ je organ prosilko opozoril na plačilo stroškov. Prosilka ni zahtevala vnaprejšnje seznanitve z višino stroškov. Organ je ugotovil, da znašajo obračunani stroški na podlagi stroškovnika, tj. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16), skupaj 24,57€. Skupaj gre za 158 strani fotokopij, stroški kopij znašajo 9,48€. Stroški prenašanja zapisnikov na elektronski medij znašajo 12,64€. Stroški poštnine na podlagi Cenika poštnih storitev v notranjem prometu Pošte Slovenije za pismo v upravnem postopku težko 27g znašajo 2,45€.

 

IP je 14. 6. 2017 prejel pritožbo zoper navedeno odločbo organa, v kateri je prosilka oporekala, da ni prejela vseh zahtevanih dokumentov. Prosilka je navedla, da se zapisniki Sveta staršev zaključijo s septembrom 2016, manjkajo pa zapisniki iz leta 2017. Prosilka je oporekal tudi izračunu stroškov posredovanja informacij javnega značaja, saj je v tiskani obliki želela prejeti samo Kodeks etičnih načel, vse ostale dokumente pa po elektronski pošti. Tudi za Kodeks etičnih načel je organu jasno napisala, da ga bo dvignila v tajništvu, da ne pride do poštnih stroškov. Prosilka je navedla, da ne ve, kako lahko organ zahteva plačilo stroškov, glede na to, da je iz njenih zahtev jasno razvidno, da je dokumente želela prejeti po elektronski pošti, Kodeks etičnih načel pa v tiskani obliki. V pritožbi je prosilka še navedla, da se strinja s stroškom prenašanja na elektronski medij, kar znaša 12,64€. Ker je to manj kot 20€, je zatrdila, da ji organ stroškov ne bi smel zaračunati, saj se stroški do 20€ ne zaračunajo. 

 

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom, št. 092-50/2017/2 z dne 14. 6. 2017. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 6009-10/2017-173 z dne 22. 6. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Ob tem je organ pojasnil, da je prosilki zaradi množice postavljenih zahtev in spreminjanja le-teh ponudil vpogled v obsežno dokumentacijo, vendar je prosilka izrecno zapisala, da želi zahtevano dokumentacijo prejeti v elektronski obliki in v obliki fotokopij. V nadaljevanju je organ še navedel, da so bili prosilki posredovani zapisniki organov za preteklih pet let. Ker leto 2017 še ni zaključeno, organ teh zapisnikov ni vključil v posredovano dokumentacijo.

 

Po pogovoru z dne 18. 7. 2017, je organ IP posredoval manjkajočo dokumentacijo (tj. zapisnik seje Sveta staršev iz leta 2017).

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ prosilki posredoval vse zahtevane dokumente, tj. vse zapisnike vseh sej Sveta staršev Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj za obdobje zadnjih pet let, ter ali je organ pravilno in utemeljeno zaračunal stroške za posredovanje informacij javnega značaja.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije izhaja, da ZDIJZ prosilcem daje pravico zahtevati dokument, s katerim organ že razpolaga in to do dneva vložitve zahteve. IP je 18. 7. 2017 z organom opravil pogovor v zvezi z obstojem zahtevanih dokumentov in ugotovil, da organ razpolaga z zapisnikom 2. seje Sveta staršev Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj, ki je bila 1. 3. 2017 ob 18. uri. Gre za dokument, ki ga organ prosilki ni posredoval, čeprav je bila njena zahteva vložena 15. 5. 2017, tj. po nastanku zahtevanega dokumenta. Zavrnitev dostopa do zahtevanega dokumenta je organ obrazložil, ker leto 2017 še ni zaključeno. IP ob tem opozarja, da ima prosilka pravico do vseh dokumentov, ki jih poseduje organ v skladu z določbami ZDIJZ, in da pri tem ni omejitev, ki bi omogočale organu ne posredovati dokumentov, ker tekoče leto še ni zaključeno, razen če bi pomenili izjemo skladno s 6. členom ZDIJZ, kar pa bi moralo biti ustrezno obrazloženo v odločbi. ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena taksativno določa enajst izjem, na podlagi katerih je mogoče zavrniti pravico posameznika do dostopa do informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da se je organ skliceval na neobstoječo izjemo v okviru taksativno naštetih izjem, zato je odločil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. IP je na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil v delu, ki se nanaša na zapisnik 2. seje Sveta staršev Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj, ki je bila 1. 3. 2017 ob 18. uri, in organu naložil, da je prosilki dolžan posredovati zahtevani dokument (1. točka izreka te odločbe).

 

IP je skladno z drugim odstavkom 247. člena ZUP po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretni zadevi morebiti podane izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pri vpogledu v zahtevani dokument je IP ugotovil, da so med drugim v njem navedeni posamezniki z imenom in priimkom, ki so v povezavi z ostalimi informacijami določljivi. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1). Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Skladno z določbo 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi organ, lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je z zakonom izrecno določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Posredovanje dokumenta prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

 

IP je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. To pomeni, da osebni podatki javnih uslužbencev, povezanih z delovnim razmerjem teh uslužbencev, niso varovani osebni podatki, torej se lahko posredujejo. Gre za imena in priimke javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu. Prav tako niso varovani osebni podatki tisti podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. Gre za imena in priimke posameznikov, ki so člani sveta staršev šole. Imena in priimki članov sveta staršev nimajo statusa varovanega osebnega podatka, ker ti posamezniki opravljajo neke vrste javno funkcijo in tako ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa šole (sveta staršev). Tudi pristojnosti članov sveta staršev skladno s 66. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj) (npr. obravnava pritožb staršev, volitve predstavnikov staršev v svet zavoda, itd.) sodijo v okvir oblastnega delovanja šole. IP je tako ugotovil, da gre pri navedenih osebnih podatkih za prosto dostopne informacije javnega značaja in se lahko posredujejo prosilki.

 

Stroški posredovanja informacij javnega značaja

Predmet tega pritožbenega postopka je tudi vprašanje, ali je organ pravilno in utemeljeno zaračunal stroške za posredovanje informacij javnega značaja, o čemer je organ odločil v 4. točki izreka odločbe, št. 6009-10/2017-142 z dne 1. 6. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), in sicer v višini 24,57 EUR. 

 

Nobenega dvoma ni, da lahko organ skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Tako v prvem odstavku 36. člena ZDIJZ določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Sam način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa skladno z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba).

 

Ob upoštevanju navedenih določb, je vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika ter ali je organ prosilko opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morajo biti podane kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.

 

Organ ima v svojem katalogu informacij javnega značaja objavljeno spletno povezavo na enotni stroškovnik, ki je določen v Uredbi, zato je IP ugotovil, da je organ v obravnavanem primeru zadostil predpostavki zakona glede objave stroškovnika. Ob tem IP v zvezi z objavo stroškovnika opozarja, da obveznosti iz prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč skladno z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi. Posledično ima prosilec vedno možnost preveriti, na kakšen način oziroma v kakšni višini lahko organ zaračuna stroške. Ne glede na navedeno, pa še vedno obstaja obveznost organa, da prosilca vnaprej obvesti o tem, da namerava stroške zaračunati. Bistveni pomen določbe tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ je, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Prosilec ima tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij. Organ mora torej ob posredovanju informacij prosilcu že posredovati sklep o zaračunanih stroških (vključno s specifikacijo stroškov) in ne ga šele obvestiti o tem, da namerava stroške zaračunati. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je organ IP 18. 7. 2017 naknadno posredoval dopis (elektronsko sporočilo z dne 29. 5. 2017), s katerim je, na podlagi 36. člena ZDIJZ, prosilko opozoril na plačilo stroškov, o katerih je odločil z izpodbijano odločbo. Iz navedenega odgovora organa in ostale dokumentacije v spisu je IP ugotovil, da je organ pred izdajo izpodbijane odločbe prosilko pravilno in pravočasno opozoril na plačilo stroškov. 

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal še utemeljenost višine zaračunanih stroškov za posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja v konkretnem primeru. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe je organ zaračunal:
-    za 158 strani kopij so stroški kopij skupno 9,48€,
-    stroški prenašanja zapisnikov na elektronski medij skupno 12,64€,
-    stroški poštnine na podlagi Cenika poštnih storitev v notranjem prometu Pošte Slovenije za pismo v upravnem postopku težko 27g znašajo 2,45€.
Skupaj znašajo stroški 24,57€.

 

Prosilka se je pritožila zoper odmerjene stroške, ki so sporni v delu, ki se nanaša na stroške fotokopiranja in poštne stroške. Navedla je, da je organ obvestila, da želi v tiskani obliki prejeti samo Kodeks etičnih načel, ki ga bo prevzela v tajništvu, da ne bi prišlo do poštnih stroškov, vse ostale dokumente pa po elektronski pošti.

 

IP pojasnjuje, da ima skladno s 5. členom ZDIJZ vsak prosilec pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Kot izhaja iz drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, je prosilec že v zahtevi dolžan navesti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije. Po pregledu obravnavane zahteve je IP ugotovil, da je prosilka v zahtevi z dne 15. 5. 2017 navedla, da želi Kodeks etičnih načel prejeti v tiskani obliki, vse ostale dokumente pa po elektronski pošti. IP je ugotovil, da bi organ pri odmeri stroškov posredovanja informacij javnega značaja moral glede načina posredovanja zahtevanih dokumentov upoštevati zahtevo prosilke z dne 15. 5. 2017 (tj. vse dokumente po elektronski pošti, razen kodeksa tudi v tiskani obliki), česar pa ni storil. Zato je IP zaključil, da je organ neupravičeno zaračunal materialne stroške za fotokopije formata A4 ter poštne stroške. Ker je prosilka vse dokumente želela prejeti (samo) v elektronski obliki, zahtevo za dostop do Kodeksa etičnih načel, ki ga je zahtevala v tiskani obliki, pa je organ zavrnil, to pomeni, da organ ni imel stroškov fotokopiranja. Posledično odpade tudi strošek poštnine. V obravnavani zadevi je prosilka zahtevala dostop do dokumentov po elektronski pošti, kar je organ pravilno tolmačil kot posredovanje »elektronskega zapisa«. Dokumente, s katerimi je razpolagal izključno v fizični obliki, je organ pretvoril v elektronsko obliko in to pretvarjanje zaračunal, s čimer se je prosilka tudi izrecno strinjala. Ta strošek je znašal 12,64€, kar je tudi končni strošek posredovanja informacij javnega značaja v konkretnem primeru. Vendar lahko organ skladno s prvim odstavkom 16. člena Uredbe za posredovanje informacij prosilcu zaračuna le materialne stroške, kadar ti presegajo 20 evrov. Ker materialni stroški, ki bi jih organ po Uredbi smel zaračunati prosilki, niso presegli 20 evrov, organ prosilki stroškov pretvorbe sploh ne bi smel zaračunati. IP je glede na navedeno tudi v tem delu pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP zaradi napačnega sklepa glede dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava 4. točko izreka izpodbijane odločbe Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj, št. 6009-10/2017-143 z dne 1. 6. 2017, odpravil (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila    :                         
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                
asistentka svetovalca pri IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,
informacijska pooblaščenka