Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.09.2020
Naslov: prosilec - Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
Številka: 090-120/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje določene dokumentacije in pojasnila v zvezi z izvajanjem šol v naravi. Organ je, po pritožbi prosilca, z nadomestno odločbo zahtevi ugodil in mu posredoval dokumentacijo z delnim dostopom, glede preostalega dela zahteve pa je v obrazložitvi navajal, da je prosilec s pritožbo zahtevo razširil. Zoper nadomestno odločbo je prosilec vložil pritožbo, o kateri je odločal IP in pritožbi delno ugodil. Ugotovil je, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj odločbe ni mogoče preizkusiti. Ker je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, je IP na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil in te pomanjkljivosti odpravil tako, da je odločil o delnem dostopu do plačnih list učiteljev in drugih dokumentov, za katere je IP ugotovil, da prosilcu niso bili posredovani. Ostale pritožbene navedbe pa je zavrnil kot neutemeljene, ker so se nanašala na dostop do pojasnil ali pa je z njimi pritožnik neutemeljeno zatrjeval, da mu je organ v njih prekril preveč podatkov.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-120/2020/9

Datum: 4. 9. 2020

                                                           

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 7. 2020, zoper nadomestno odločbo Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Kopališka ulica 1, 2310 Slovenska Bistrica (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2020 z dne 19. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 6. 7. 2020 zoper nadomestno odločbo Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, št. 090-2/2020 z dne 19. 6. 2020, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronske kopije naslednjih dokumentov:

a)

  • obračune plač za mesec maj 2015 za javne uslužbence …;
  • obračune plač za mesec maj 2016 za javne uslužbence … ;
  • obračune plač za mesec maj 2017 za javne uslužbence …;
  • obračune plač za mesec maj 2018 za javne uslužbence …;
  • obračune plač za mesec maj 2019 za javne uslužbence …,

 

pri čemer je v vseh dokumentih, kjer se ti nahajajo, dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:

  • davčno številko imenovanega in naslov stalnega bivališča,
  • dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
  • vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
  • vse neto zneske izplačil (vključno z neto plačo), razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • bruto in neto znesek osnove za izračun prispevkov (Z270)
  • podatke o posameznih (K900, K040) in skupnih (Z310) odtegljajih ,
  • vse besedilo v rubriki »PRISPEVKI IN DAVČNI ODTEGLJAJI«
  • podatek o številki transakcijskega računa posameznika,
  • podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, ter znesek minimalne in dodatne premije,
  •  vse podatke v rubriki M011.

 

b)

Obračuna plač zaposlenih preko javnih del, in sicer: Obračun 2016-05 za … in obračun 2019-05 za …, pri čemer je, v vseh dokumentih, kjer se ti nahajajo, dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:

  • EMŠO,
  • davčno številko,
  • številko osebnega računa,
  • znesek splošnih olajšav,
  • znesek za prehrano pod rubriko odbitki,
  • vse besedilo pod rubrikami »PDPZ«, »Prispevki iz plače«,
  • vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo,
  • podatek o izplačilu na račun,
  • vse podatke, iz katerih je razviden podatek o dohodnini in osnovi za prispevke in prispevkih.

c)

Tabele o plačilih posameznim učiteljem v zvezi s predmetnimi šolami v naravi za leto 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019, pri čemer je, v vseh dokumentih, kjer se ti nahajajo, dolžan prekriti vse podatke v stolpcu »Plača« in v vrstici »Skupaj«.

d)

  • »Vloge za subvencionirano šolo v naravi za 3. razred – 2015/16« z dne 1. 4. 2016, na način , da se v tabeli, ki je vsebovana v tem dokumentu prekrijejo podatki o imenih in priimkih otrok (2. stolpec tabele) in podatki o socialno - ekonomskem statusu družini (5. stolpec tabele) in
  • »Pisni dogovor« sklenjen 15. 5. 2019 med organom, kot delodajalcem in javnim uslužbencem …, na način, da v tretjem odstavku tega dokumenta prekrije podatke o stalnem prebivališču navedenega javnega uslužbenca.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je pri organu dne 25. 3. 2020 vložil zahtevo po ZDIJZ in od organa v elektronski obliki zahteval:  

  • podrobnejše specifikacije obračuna plavalnih šol v naravi (Terme Čatež), ki jih je v letih 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 izvedel organ,
  • podatke o višini prejetih sredstev za te šole v naravi iz drugih virov, kot so starši (MIZŠ, občina, šolski sklad, donacije iz drugih virov, ipd.),
  • vse prejete račune za navedene šole v naravi (penzionske storitve, prevoz, vstopnine, stroški zunanjih strokovnih delavcev, ipd.),
  • vzorec izdanih računov staršem za navedene šole v naravi (za vse obroke, če je bila
    posamezna šola v naravi obračunana v več obrokih),
  • vse pisne dogovore s strokovnimi delavci o izvajanju navedenih šol v naravi,
  • računovodske izpise (plačne liste), iz katerih bo razvidno plačilo učiteljem za njihovo izvajanje navedenih šol v naravi in
  • urnike za navedene šole v naravi in razpored strokovnih delavcev (iz teh dokumentov naj bo razvidna časovna razporeditev dejavnosti in razporeditev strokovnih delavcev ob posameznih dejavnostih za vsak dan posebej ter finančno načrtovanje).

Prosilec je dokumente želel pridobiti brez varovanih osebnih podatkov in podatkov, ki bi pomenili druge izjeme po ZDIJZ.

 

Organ je 4. 6. 2020 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Zavrnitev se je nanašala na 2. in 4. alinejo zahteve, in sicer iz razloga, ker je organ ugotovil, da s temi dokumenti ne razpolaga. V preostalem delu je zahtevi ugodil in prosilcu skupaj z odločbo posredoval zahtevano dokumentacijo, glede katere dostop ni bil zavrnjen, vendar z delnim dostopom.

 

Prosilec je 09. 06. 2020 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo z dne 4. 6. 2020. Navajal je, da  organ delno napačno razumel njegovo zahtevo in mu ni posredoval vseh zahtevanih informacij javnega značaja. Glede navedeno prosilec s pritožbo zahteva, da mu organ posreduje naslednje dokumente oziroma pojasnila:

  • podatke o višini stroškov zunanjih strokovnih delavcev (računi/pogodbe), kadar so ti
    sodelovali pri izvedbi plavalnih šol v naravi v zahtevanem obdobju,
  • pojasnilo za navedbe v točki 3. obrazložitve odločbe, iz katere izhaja, da šola ne prejema
    nobenih drugih virov financiranja šole v naravi in da zato dokumentov o tem ne morete
    posredovati, iz  posredovane dokumentacije pa izhaja ravno nasprotno,
  • vzorce izdanih računov za posamezno izvedbo plavalne šole v naravi. Prosil je za
    mesečne račune kateregakoli učenca, ki se je udeležil šole v naravi in jo je plačal
    po polni ceni (brez donacij in sredstev šolskega sklada).

- manjkajoče pisne dogovore sodelujočih pri izvajanju šole v naravi, za tam navedene učitelje.

- pojasnilo glede izplačila terenskega dodatka za tam navedena učitelja, ki nista navedena med spremljevalci, vendar sta prejela omenjeno plačilo.

  • plačne liste sodelujočih z razkritimi nevarovanimi podatki.
  • pojasnilo o viru financiranja plač strokovnih delavcev, ki so sodelovali pri izvajanju plavalnih
    šol v naravi v zahtevanem obdobju,
  • podatek, za katere šole v naravi je šola namenila sredstva, ki jih Ministrstvo za izobraževanje in šport namenja posebej prav za sofinanciranje šole v naravi (67,6 €/učenca) in
  • ostale dokumente brez prikrivanja podatkov, ki ne veljajo za varovane (npr. povzetek
    obračuna stroškov strokovnih delavcev, finančno poročilo, ipd).

 

Po prejemu pritožbe je organ izdal nadomestno odločbo, št. 090-28/2020 z dne 19. 6. 2020, s katero je pritožbi prosilca ugodil (1. točka izreka), nadomestil odločbo z dne 4. 6. 2020 (2. točka izreka ) in odločil, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka) . Iz razlogov nadomestne odločbe izhaja, da je organ glede nekaterih zahtevanih podatkov (pojasnila glede pisnih dogovorov in terenskega dodatka) podal pojasnila in prosilcu posredoval še nekatere dokumente, z delnim dostopom (skupaj z nadomestno odločbo, opomba IP). Dalje pa navaja, da je pritožbi prosilca ugodil v delu, v katerem zahteva:

-           podatke o višini stroškov zunanjih strokovnih delavcev (računi/pogodbe), kadar so ti
sodelovali pri izvedbi plavalnih šol v naravi v zahtevanem obdobju.

-           pojasnilo za navedbe v točki 3. obrazložitve odločbe. Glede tega je organ pojasnil, da od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dobi sredstva, namenjena za plavalne učitelje na podlagi sistemizacije. Del sredstev pa nameni iz materialnih stroškov, ki jih šola pridobi na podlagi števila oddelkov in jih nameni za plavalni tečaj učencev v 3. razredu. Del sredstev za šolo v naravi pa koristijo iz dodatnega programa, ki ga namenja Občina Slovenska Bistrica. Za učence podružnične šole Zgornja Ložnica so, v letih 2017, 2018 in leto 2019, stroške šole v naravi v celoti pokrili iz donatorskih sredstev, ki so bila pridobljena namensko.

-           vzorce izdanih računov za posamezno izvedbo plavalne šole v naravi. Glede tega  prilagajo vzorec izdanega računa za šolo v naravi z delnim dostopom.

-           pisne dogovore sodelujočih pri izvajanju šole v naravi.

-           glede izplačila terenskega dodatka za tam navedena učitelja, je organ podal pojasnila.

Glede preostalega dela pa je organ navajal, da o njem ne more odločati. Organ je presodil, da je glede zahtevka v zvezi s plačnimi listami prosilcu v celoti ugodil, ko mu je 4. 6. 2020 posredoval plačne liste, iz katerih je razvidno plačilo učiteljem za izvajanje šole v naravi, saj se je po mnenju organa prosilčeva zahteva nanašala zgolj na posredovanje plačnih list, iz katerih bo razvidno plačilo učiteljem za njihovo izvajanje navedenih šol v naravi. Po mnenju organa pa je prosilec s pritožbo z dne 9. 6. 2020 to zahtevo razširil, saj je želel plačne liste učiteljev z vsemi nezavarovanimi osebnimi podatki, čeprav je v zahtevi z dne 25. 3. 2020 izrecno zahteval le dostop do plačnih list, iz katerih bo razvidno plačilo učiteljem za njihovo izvajanje navedenih šol v naravi. Prav tako organ dalje navaja, da je prosilec s pritožbo z dne 9. 6. 2020 razširil zahtevo v delu, v katerem zahteva:

- pojasnilo o viru financiranja plač strokovnih delavcev, ki so sodelovali pri izvajanju plavalnih šol v naravi v zahtevanem obdobju,

- podatek, za katere šole v naravi je šola namenila sredstva, ki jih MIZŠ namenja posebej prav za sofinanciranje šole v naravi (67,6 EUR na učenca) in

- ostale dokumente brez prekritja podatkov, ki ne veljajo za varovane (npr. povzetek obračuna stroškov strokovnih delavcev, finančno poročilo, ipd.)

Glede teh dokumentov in pojasnil organ ugotavlja, da niso bili predmet prosilčeve prvotne zahteve, zato se glede tega ne more pritožiti. Organ se sklicuje na 133. člen ZUP in stališče IP,da pojasnila ne predstavljajo informacije javnega značaja.

 

Zoper nadomestno odločbo je prosilec 6. 7. 2020 vložil pritožbo, na podlagi  četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ. V njej navaja, da je ocena organa, da je s pritožbo  z dne 9. 6. 2020 razširil svojo zahtevo glede plačnih listov, napačna. Navaja, da je s pritožbo z dne 9. 6. 2020 svojo zahtevo le podrobneje pojasnil. Pri tem se sklicuje na odločbo IP, št. 090-32/2020, iz katere izhaja, da ta zapis ne pomeni določanja predmeta zahteve, ampak opis informacije. Ponovno zahteva, da mu organ tudi ostale dokumente, ki mu jih je posredoval, posreduje brez prekrivanja nevarovanih podatkov (npr. povzetek obračuna stroškov strokovnih delavcev, finančno poročilo, ipd.). Dalje prosi za pojasnilo prispevkov iz specifikacije, na primeru obračuna šole v naravi za leto 2016. Organ navaja, da je od MIZŠ dobil sredstva namenjanja za plavalne učitelje na podlagi sistemizacije. Podatkov o tem, za katera sredstva gre, pa mu niso poslali. Prosi za pojasnilo, kaj naj bi pomenila navedba, da šola ne prejema drugih virov financiranja šole v naravi, kot so starši. Poleg tega prosi za pojasnilo, kako je s sredstvi razširjenega programa, ki so bila tudi del virov financiranja: koliko sredstev za financiranje programa je šola letno prejela od MIZŠ v šolskih letih od 2014/2015 do 2018/2019 in koliko je v istem obdobju porabila za sofinanciranje šol v naravi. Ponovno prosi za podatek o tem, za katere šole v naravi je organ namenil sredstva, ki jih MIZŠ namenja posebej prav za sofinanciranje šole v naravi (67, 6 EUR  za učenca). Hkrati prosi za pojasnilo, zakaj o njegovi pritožbi z dne 9. 6. 2020 ni odločal IP.

 

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ, z dopisom z dne 6. 7. 2020, odstopil v reševanje IP. Dopisu je priložil dokumente, ki so predmet zahteve, in sicer v obliki, kot so bili posredovani prosilcu, skupaj z odločbama z dne 4. 6. 2020 in z dne 19. 6. 2020, torej z delnim dostopom.

 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Z dopisom, št. 090-120/2020/2 z dne 13. 7. 2020, je IP, na podlagi drugega odstavka 245. člena ZUP in prvega odstavka 10. člena ZInfP, organ pozval, naj mu posreduje vse dokumente, ki so bili predmet prosilčeve zahteve in dokumente, ki jih je posredoval prosilcu, in sicer brez  prekritih podatkov.

 

Organ je z dopisom, št. 090-2/2020/1 z dne 16. 7. 2020 IP posredoval zahtevane dokumente.

 

Glede na posredovane dokumente, je IP pri organu dodatno preveril, ali ta razpolaga še s katerimi koli drugim dokumenti, ki bi jih lahko šteli kot predmet prosilčeve zahteve. Organ je pojasnil, da ne, in da so IP posredovali vse dokumente, ki so jih šteli kot predmet zahteve (Uradni zaznamek, št.  090-120/2020/4 z dne 23. 7. 2020).

 

K I. in II.  točki izreka

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezancev za dostop do informacij javnega značaja in da zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje. Prav tako ni sporno, da organ kot javni zavod skladno z določbo 2. člena ZSPJS[1] sodi v javni sektor, njegovi zaposleni pa so javni uslužbenci.

 

V obravnavni zadevi je prosilec z zahtevo z dne 25. 3. 2020 od organa zahteval posredovanje določenih informacij v zvezi z obračunavanjem šol v naravi, ki jih je organ izvedel v termah Čatež v letih od 2015 do 2019. Organ je z odločbo z dne 4. 6. 2020 (odločba nima opravilne številke, opomba IP) prosilčevi zahtevi delno ugodil, tako da je zavrnil dostop do  podatkov iz 2. in 4. alineje prosilčeve zahteve. Glede preostalega delala zahteve pa je v obrazložitvi odločbe navajal, da je prosilcu ugodil. Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, v kateri je navajal, da mu organ ni posredoval vseh dokumentov, v posredovanih dokumentih pa je prekril tudi nevarovane podatke. O prosilčevi pritožbi z dne 9. 6. 2020 je organ izdal nadomestno odločbo, št. 090-2/2020 z dne 19. 6. 2020. Z njo je z izrekom odločbe prosilčevi pritožbi ugodil, iz obrazložitve pa izhaja, da je prosilcu podal dodatna pojasnila glede določenih alinej zahteve, ter mu posredoval še nekatere dokumente, glede določenih zahtevkov pa navajal, da o njih ne more odločati, ker je prosilec v zvezi z njimi s pritožbo z dne 9. 6. 2020 svojo zahtevo razširil.  Zoper  navedeno nadomestno odločbo je prosilec vložil pritožbo dne 19. 6. 2020, v kateri se ni strinjal z interpretacijo organ glede razširitve njegove zahteve. Prav tako je navajal, da mu je organ v posredovanih dokumentih prekril tudi nevarovane osebne podatke. Poleg tega pa je zahteval tudi posredovanje nekaterih drugih dokumentov in pojasnil, v zvezi s svojo zahtevo.

 

Predmet pritožbene presoje v tem postopku je torej nadomestna odločba, št. 090-2/2020 z dne 19. 6. 2020, s katero je organ v izreku te odločbe prosilčevi pritožbi ugodil, iz obrazložitve in navajanj prosilca v pritožbi z dne 6. 7. 2020 pa izhaja, da je organ posredoval prosilcu določene dokumente z delnim dostopom, poleg tega pa je določene navedbe iz prosilčeve pritožbe z dne 9. 6. 2020 štel kot razširitev zahteve in o njih ni odločal.

 

IP najprej odgovarja na pritožbene navedbe prosilca, zakaj je o njegovi prvi pritožbi (z dne 9. 6. 2020) odločal organ in ne IP. Organ je nadomestno odločbo izdal na podlagi prvega odstavka 242. člena ZUP, ki določa, da v primeru, če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. V obravnavanem primeru se je organ torej poslužil te svoje zakonske možnosti in z nadomestno odločbo (vsaj) z izrekom pritožbi prosilca v celoti ugodil. To pomeni, da je organ v tem okviru (s samo izdajo takšne odločbe)  ravnal skladno s svojimi zakonskimi pristojnostmi, vendar pa je IP, kot izhaja iz razlogov nadaljevanju obrazložitev te odločbe, ugotovil, da se te nadomestne odločne ne da preizkusiti, s čimer je organ storil absolutno bistveno kršitev postopka, zaradi česar je IP izpodbijano nadomestno odločbo odpravil in sam rešil zadevo.

 

IP ob tem še pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ne gre za primer iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, na katerega se sklicuje prosilec ob vložitvi pritožbe. Navedeni člen namreč dopušča možnost pritožbe tudi zoper ugodilo odločbo, če prosilec meni, da prejeta informacij ni informacija, ki jo je zahteval. V obravnavanem primeru pa ni šlo za tak primer oz. iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi šlo za tak primer, zato odločanje v tem delu ni predmet tega pritožbenega postopka. Prosilec, med drugim, namreč v pritožbi navaja, da ni prejel vseh dokumentov, ki jih je zahteval,  da je organ njegovo zahtevo razumel preozko (glede plačnih list), oziroma da je organ njegovo pritožbo z dne 9. 6. 2020 neutemeljeno štel kot razširitev zahteve.

 

Iz 27. člena ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico do pritožbe (le) zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil in zoper sklep, s katerim je zahtevo zavrgel. Organ je z izrekom izpodbijane odločbe prosilčevi pritožbi ugodil, vendar je IP ugotovil, da iz razlogov nadomestne odločbe in iz pritožbenih navedb izhaja, da je organ prosilcu posredoval nekatere dokumente z delnim dostopom (tj. s prekritjem podatkov), glede plačnih list pa je prosilčevi zahtevi v celoti ugodil, s tem ko mu je 4. 6. 2020 že posredoval te dokumente. Iz teh ugotovitev je IP zaključil, da odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi nedoslednosti in nasprotovanj med izrekom in obrazložitvijo ter dejansko prekritimi podatki na posredovanih dokumentih. Ob tem IP še ugotavlja, da niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, kateri posamezni dokument ustreza posameznemu delu zahteve. Organ teh dokumentov namreč ni, niti v izreku in tudi ne v obrazložitvi, identificiral z vsebino in opravilnimi številkami ali drugim identifikacijskim znakom (npr. naslovom dokumenta). Prosilec je v zahtevi namreč zahteval dostop do večjega števila dokumentov glede na njihovo vsebini, zato bi organ moral identificirati zahtevane dokumente tako po vsebini kot tudi z identifikacijskim znakom. Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, za vsak dokument v spisu, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje in na podlagi tega za vsak dokument posebej ne ugotavlja obstoja izjem na podlagi 6. člena ZDIJZ, se odločbe ne da preizkusiti, zato obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).

 

IP je v tako izvedenem postopku ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj odločbe ni mogoče preizkusiti. Ker je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, je IP na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil in te pomanjkljivosti odpravil, kot sledi.

 

Iz prosilčeve zahteve z dne 25. 3. 2020 izhaja, da je od organa zahteval različne podatke v zvezi z obračunom in izvedbo plavalnih šol v naravi, ki jih je organ v letih 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 izvedel v Termah Čatež. IP je pri tem kot dokumente, ki so predmet odločanja, presojal dokumente, ki mu jih je posredoval organ z dopisom, št. 090-2/2020/1 z dne 16. 7. 2020. IP se je v okviru dopolnjenega postopka namreč prepričal, da so ti dokumenti tisti, ki jih je organ štel kot dokumente zahteve in da z drugimi dokumenti v tem obsegu ne razpolaga. Poleg tega je tudi prosilec v pritožbi izrecno navajal, da želi te dokumente (plačne liste, povzetke obračuna stroškov, finančno poročilo, ipd.) prejeti brez prekrivanja podatkov, ki ne veljajo za varovane.  

 

Glede zahtevanih plačnih list in drugih obračunov plačil

 

Po presoji IP je utemeljena pritožbena navedba prosilca o napačni presoji organa v zvezi z obsegom 6. alineje prosilčeve zahteve z dne 25. 3. 2020, s katero je zahteval  računovodske izpise (plačne liste), iz katerih bo razvidno plačilo učiteljem za njihovo izvajanje navedenih šol v naravi. IP se ne strinja z organom, da je predmet 6. alineje zahteve le goli podatek o plačilu učiteljem za njihovo izvajanje navedenih šol v naravi, (ki ga je organ prosilcu sicer posredoval 4. 6. 2020). Po dolgoletni praksi IP je treba v postopku po ZDIJZ upoštevati načelo varstva pravic prava neuke stranke po 7. členu ZUP, zahtevo prosilca obravnavati široko in mu pri tem nuditi vso potrebno pomoč. Zato bi moral biti organ pozoren, da navedb prosilca, ki se nanašajo na iskani dokument, ne šteje za predmet zahteve, ampak za opis informacije, ki omogoča določljivost zahtevanega dokumenta. Ker je prosilec zahteval podatke v zvezi s šolami v naravi za leta 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019, je IP njegov pripis »iz katerih bo razvidno plačilo učiteljem za njihovo izvajanje navedenih letnih šol v naravi« štel kot natančnejšo opredelitev, katere plačilne liste v navedenih letih je želel prejeti (tj. tiste, na katerih je tudi podatek o plačilu za izvajanje letnih šol v naravi v navedenih letih). Če tega pripisa ne bi bilo, bi se njegova zahteva lahko brala kot zahteva za dostop do vseh plačilnih list v letih 2015, 2016, 2017,  2018 in 2019 za posameznega učitelja-izvajalca. Da je prosilec dejansko zahteval dostop do konkretnih plačilnih list, izhaja tudi iz pritožbe. Zato je IP po pregledu posredovane dokumentacije, kot predmet 6. alineje zahteve prosilca identificiral 74 plačilnih list učiteljev (izvajalcev letnih šol v naravi) za tiste mesece, ko so za to izvajanje tudi prejeli plačilo.

 

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je pri sklicevanju na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) spregledal, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[2]. Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je moč ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4(1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Tako ni dvoma, da podatki, vsebovani v obračunih plač, izpolnjujejo merila za osebni podatek.

IP je po vsebinskem pregledu dokumentov, ki so predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, ugotovil, da plačilne liste vsebujejo sledeče osebne podatke javnih uslužbencev: ime in priimek, davčno številko, naslov stalnega in začasnega prebivališča, povprečna mesečna delovna obveznost, mesečna delovna obveznost, šifro delovnega mesta in poimenovanje delovnega mesta, šifro naziva in poimenovanje naziva, plačni razred, nominalno vrednost plačnega razreda, nekatere zneske znižanja in zvišanja osnovne plače FJU po ZSPJS (Z117, Z590, Z593, Z119), osnovno plačo (bruto znesek), osnovno plačo za krajši delovni čas (bruto znesek), bruto plačo, obračun rednega dela (bruto in neto znesek), letnega dopusta, praznika (bruto in neto zneski), dodatek za delovno dobo (bruto in neto zneski), dodatek za stalno pripravljenost (bruto in neto zneski), dodatek za ure razredništva, za nadomeščanja, delovna uspešnost zaradi povečane pedagoške oz. učne obveznosti, delovna uspešnost zaradi povečanega obsega dela za javne uslužbence (bruto in neto zneski), obračun dela preko polnega delovnega časa (bruto in neto znesek), neto plačo, terenski dodatek (bruto in neto zneski), stroške za prehrano na delu (bruto in neto zneski), prevoz na delo (bruto in neto zneski), druga izplačila (kot npr. K900, K040 v bruto in neto zneskih), skupaj povračilo stroškov (bruto in neto zneski), zneske posameznih in skupnih odtegljajev, obračun davkov in prispevkov od plače (neto in bruto zneski), podatek o TRR računu, podatek o znesku izplačila na TRR (neto), premijski razred, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (minimalna, dodatna in skupna) in podatki o premiji PDPZ.

 

Ob tem IP ugotavlja, da vse plačne liste vsebujejo tudi podatka o povprečni in minimalnim plači, pri čemer IP pojasnjuje, da ta dva podatka ne predstavljata osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taka ne moreta biti predmet izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavljata ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

 

Prvi odstavek 38. člena ZSPJS v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju določa, da so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Po šestem odstavku navedenega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni tudi individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Pri tem ni dvoma, da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS[3]. Poleg ZSPJS pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

 

Ker so podatki, ki jih je zahteval prosilec, torej absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. ZSPJS namreč določa, da so določeni deli plač v javnem sektorju javni, kar vse izhaja iz vsebine 38. člena ZSPJS.

 

IP je tako ugotovil, da na zahtevanih plačilnih listah niso varovani podatki o: imenu in priimku, poimenovanju delovnega mesta in naziva, plačnem razredu, nominalni vrednosti plačnega razreda, osnovni plači FJU, povprečni mesečni delovni obveznosti, mesečni delovni obveznosti, bruto plači, obračunu rednega dela v bruto zneskih, obračunu praznika v bruto zneskih, drugih dodatkih (npr. čas stalne pripravljenosti, delovna uspešnost zaradi povečane pedagoške oziroma učne obveznosti, delo preko polnega delovnega časa, terenski dodatek, dodatek za ure razredništva, delovna uspešnost zaradi povečanega obsega dela za javne uslužbence, dodatek za nadomeščanja) v bruto zneskih (če iz njih ni razviden dodatek za delovno dobo), o izplačilu za nadomestilo stroškov prehrane na delu in prevoza na delo v bruto in neto znesku,  o skupnem povračilu stroškov v bruto zneskih in o znesku, ki je bil vplačan kot skupna premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kot že obrazloženo, pri vseh navedenih podatkih ZSPJS ali ZDIJZ določata, da so javni. ZSPJS tako določa, da so določeni deli plač v javnem sektorju javni, kar vse izhaja iz vsebine 38. člena ZSPJS; ZDIJZ pa v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, da so javni podatki o porabi javnih sredstev kot tudi podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. IP dodaja, da podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane na delu in prevoza na delo, kjer je bruto znesek enak neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo.

 

Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zato je IP odločil, da mora organ na plačilnih listah prekriti podatke o davčni številki posameznika, o naslovu stalnega in začasnega prebivališča, o dodatku za delovno dobo, kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek, vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo, vse neto zneske izplačil, razen podatkov o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo, podatek o skupni neto plači in podatke o končnem izplačilu na transakcijski račun posameznika, podatke o morebitnih posameznih in skupnih odtegljajih (administrativne prepovedi, razne članarine ali druge osebne obveznosti), vse podatke o obračunanih davkih in prispevkih iz bruto plače, podatek o številki transakcijskega računa posameznika, podatek o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, znesek minimalne in dodatne premije, vsi podatki o premiji PDPZ. Vsi našteti podatki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega javnega uslužbenca oz. bi prekomerno posegli v njegovo zasebnost, zato so varovani. IP zato poudarja, da so podatki o neto zneskih izplačil varovani, razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov.

 

Vse zgornje odločitve, ki se nanašajo na dostop do plačnih list, veljajo smiselno enako tudi za obračune plač oseb, ki so bile zaposlene preko javnih del in so prejele plačilo izvajanje predmetnih šol v naravi, zato je IP v izreku (točka 1.b) odločil tudi o dostopu do teh dokumentov.

 

Dalje je IP iz posredovane dokumentacije ugotovil, da ta vsebuje tudi tabele o plačilih posameznim učiteljem v zvezi s predmetnimi šolami v naravi, narejene za vsako od zahtevanih let posebej. Iz dokumentacije, ki je bila z delnim dostopom posredovana prosilcu, je IP ugotovil, da je organ prosilcu posredoval z delnim dostopom le tabelo za leto 2017. Z vpogledom v predmetne tabele v povezavi s podatki navedenimi na relevantnih plačnih listah, in po pojasnilu organa (Uradni zaznamek, št. 090-120/2020/8), je IP ugotovil, da te vsebujejo osebne podatke (ime in priimek javnih uslužbencev), podatke o plači, osnovni plači, urah in bruto zneskih dodatka za stalno pripravljenost (C130), urah in bruto zneskih dežurstev (C120), bruto zneskih za delovno uspešnost zaradi povečane pedagoške oziroma učne obveznosti (D070), nadure in bruto zneskih za delo preko polnega delovnega časa (E010). Ker je razloge glede dostopa do teh podatkov IP pojasnil že zgoraj, pri dostopu do plačilnih list, jih na tem mestu ne ponavlja in se nanje sklicuje v obsegu, ki se nanašajo na dostop do podatkov iz teh tabel. IP je o dostopu do teh tabel odločil v 1. c) točki izreka.

 

Glede na vse ugotovitve v dopolnilnem postopku je IP, glede dostopa do predmetnih plačnih list,  obračunov plač oseb, ki so bile zaposlene preko javnih del in tabel o plačilih posameznim učiteljem v zvezi s predmetnimi šolami v naravi, zaključil, da je treba zadevo rešiti drugače, zato je v tem delu pritožbi prosilca ugodil in na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano nadomestno odločbo odpravil in odločil kot izhaja iz točk 1. a), b) in c) izreka te odločbe.

 

Glede drugih zahtevanih dokumentov, ki so bili posredovani prosilcu

 

Po drugi strani pa je, po presoji IP, pritožbena navedba prosilca, da mu je organ nekatere druge dokumente (npr. povzetek obračuna stroškov strokovnih delavcev, finančno poročilo, ipd.)   posredoval s prekritjem nevarovanih osebnih podatkov, neutemeljena. IP je z vpogledom v te dokumente (finančna poročila, sklepe o subvencioniranju šol v naravi, obračune izdanih računov, ipd.) namreč ugotovil, da je organ na njih prekril imena in priimke otrok, v pisnih dogovorih sklenjenih med organom in javnimi uslužbenci, oziroma zaposlenimi preko javnih del pa je organ prekril stalno prebivališče teh oseb, prav tako v dveh podjemih pogodbah, sklenjenih s tam navedenim javnim uslužbencem, kjer je organ poleg tega prekril še EMŠO, davčno številko in številko transakcijskega računa ter banko, pri kateri je ta odprt. Na računu za plačilo šole v naravi je organ prekril osebne podatke (ime in priimek ter stalno prebivališče plačnika (staršev) in otrok. V ostalih dokumentih, ki jih je posredoval prosilcu (računi, izdani organu s strani družb in samostojnih podjetnikov povezanih z izvajanjem šol v naravi), pa imena in priimke oseb iz posameznih družb in samostojnih  podjetnikov, ki so izstavile oziroma pripravile posamezne račune, naredile obračune ipd. Po presoji IP gre v teh primerih za varovane osebne podatke, za katere ni veljavne pravne podlage za razkritje, zato jih je organ pravilno prekril, upoštevajoč 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Medtem, ko ni dvoma, da so imena in priimki otrok, ki so povezani s predmetnimi šolami v naravi ter osebni podatki njihovih staršev, varovani osebni podatki, IP pojasnjuje, da tudi stalno prebivališče javnih uslužbencev, ter ostali zgoraj našteti podatki, ki jih je v podjemih pogodbah in pisnih dogovorih prekril organ, niso absolutno javni podatki, saj ne gre za podatke, ki bi bil v tem kontekstu podatek, ki bi bil v zvezi z njihovim delovnim razmerjem (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prav tako so, upoštevajoč vse razloge, ki jih je IP navedel v delu obrazložitve te odločbe, ki se nanaša na plačilne liste, varovani podatki, ki jih je organ prekril na plačni listi, ki je bila izdana na podlagi teh podjemnih pogodb. Glede prekritih osebnih podatkov oseb na računih, pa IP pojasnjuje, da ne gre za javne uslužbence, prav tako pa ne gre za podatek, ki bi bil neposredno povezan s porabo javnih sredstev, ob dejstvu, da so na vseh teh računih javno dostopi podatki o pravnih zastopnikih tam navedenih družb oziroma samostojnih podjetnikih, ki so te račune izdali. IP tako ne more slediti, sicer pavšalni pritožbeni navedbi, da je organ na teh dokumentih prekril tudi nevarovane osebne podatke, zato je v tem delu pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 

Glede drugih dokumentov, ki niso bili posredovani prosilcu, (poleg dokumentov, o katerih je bilo odločeno s 1. b) in c) točko izreka)

 

Skladno s pritožbenim ugovorom, da prosilcu niso bili posredovani vsi dokumenti, ki so bili predmet njegove zahteve, je IP iz dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ, ugotovil, da organ razpolaga še z nekaterimi drugimi dokument, ki so predmet zahteve in ki prosilcu tekom predmetnega postopka še niso bili posredovani. Zato je IP v tem delu, iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pritožbi prosilca ugodil, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, postopek dopolnil in te pomanjkljivosti odpravil tako, da je sam odločil o dostopu do teh dokumentov. Deloma je IP o teh dokumentih (obračunih plač oseb, ki so bile zaposlene preko javnih del in tabelah o plačilih posameznim učiteljem v zvezi s predmetnimi šolami v naravi) odločil že s točko 1. b) in c) izreka te odločbe.

 

Poleg tega je IP ugotovil, da posredovana dokumentacija, ki jo je organ prepoznal kot predmet zahteve, vsebuje tudi:

 - dokument »Vloge za subvencionirano šolo v naravi za 3. razred – 2015/16« z dne 1. 4. 2016, v katerem se nahajalo osebni podatki otrok, ki so varovani osebni podatki: ime in priimek, razred ter podatki o socialno-ekonomskem stratus teh otrok oziroma njihovih družin: Gre nam reč za podatke, ki omogočajo določljivost posameznika, po presoji IP pa za njihovo razkritje ne obstaja veljavna pravna podlaga. Poleg tega navedeni dokument vsebuje tudi osebne podatke (ime in priimek) uslužbenke organa, ki je absolutno javni podatke, na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

- dokument »Pisni dogovor« sklenjen 15. 5. 2019 med organom, kot delodajalcem in javnim uslužbencem …. IP ugotavlja, da navedeni dokument poleg imena in priimka, vsebuje še ostale osebne podatke javnega uslužbenca (plačilo ur dežurstva in terenski dodatek) in osebne podatke delodajalca (ime in priimek ravnateljice), ki so absolutno javni, saj gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem tega javnega uslužbenca, oziroma za podatke o porabi javnih sredstev (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), kar pa ne velja za osebni podatek glede njegovega stalnega prebivališča, za katerega ne obstaja zakonita pravna podlaga za razkritje.  

 

Glede na vse navedeno je IP o dostopu do navedenih dveh dokumentov odločil na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz točke 1 d) izreka te odločbe.

 

Preostali pritožbeni ugovori

 

Glede ostalih pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pojasnila v zvezi predmetnimi šolami v naravi, in ki jih je od organa zahteval prosilec, IP pritrjuje razlogom organa v izpodbijani odločbi, da je predmet postopka po ZDIJZ lahko le dostop do dokumentov.

 

IP pojasnjuje, da je definicija informacije javnega značaja določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati, in

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja torej logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti).

 

IP poudarja, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Zato odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere, kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »informacijo/podatek«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Zato so vse pritožbene prosilčeve pritožbene navedbe, iz katerih izhaja, da mu organ ni podal pojasnil v zvezi z njegovimi vprašanji, neutemeljene, zato je v tem delu IP pritožbo zavrniti kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

 

Poleg tega IP izpostavlja, da se v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja le pravilnost in zakonitost odločitve organa prve stopnje glede vprašanja, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja oziroma ravnanja organov in njihovih odločitev. Navedbe glede nestrinjanja s samo vsebino informacije tako ne morejo biti predmet pritožbene presoje IP. Prav tako se IP ne more spuščati v presojo, ali bi organ z določenimi dokumenti moral razpolagati, zato se ugotovitveni postopek IP tudi ne razteza na ugotavljanje, zakaj organ z določenimi dokumenti ne razpolaga. To je namreč v pristojnosti drugih (nadzornih) organov.

 

IP je v okviru dopolnjenega ugotovitvenega postopka pridobil vse dokumente, s katerimi organ razpolaga in ki jih je prepoznal kot predmet obravnavane prosilčeve zahteve. Ker je IP presodil, da je organ glede nekaterih zahtevanih dokumentov prosilcu omogočil dostop v napačnem obsegu ali pa o njih sploh ni odločal, je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, o teh dokumentih odločil sam, kot izhaja iz 1. točke izreka. Ostale pritožbene navedbe, ki se neutemeljeno nanašajo na prekritje nevarovanih osebnih podatkov, ter na pojasnila, ki naj bi ji organ posredoval prosilcu, pa je IP zavrnil kot neutemeljene, kot izhaja iz 2. točke izreka.

 

Na koncu pa IP, v zvezi s navedbami organa, da o prosilčevi domnevno razširjeni zahtevi ne more odločati, pojasnjuje, da mora v primeru, ko je organ presodil, da je prosilec s svojo pritožbo z dne 9. 6. 2020 razširil prvotno zahtevo z dne 25. 3. 2020, v tem delu razširitev obravnavati kot novo zahtevo in o njej odločiti v skladu z ZDIJZ.

 

K. III. točki izreka

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor.

Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18; ZSPJS).

[2] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list Evropske unije, št. L 127, 23. 5. 2018).

[3] Enako sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011